spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - izpolnitveni rok
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi A. kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu na navedeni spletni strani, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši.
Glede na to, da pritožba iz petega odstavka 107.a člena ZIS ni urejena kot nesuspenzivno pravno sredstvo, sodišče (že) iz tega razloga ni moglo slediti predlogu glede izpolnitvenega roka. Kot primeren rok, v katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče tako določilo splošni izpolnitveni rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - delež v gospodarski družbi
V premoženje osebe štejejo tudi gospodarski deleži gospodarskih družb ali zadrug, in sicer v vrednosti, ki je primerljiva tržni vrednosti istovrstnega premoženja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost - res iudicata
Toženka je v odgovoru na tožbo sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper izpodbijani akt že pravnomočno odločeno s sodbo tukajšnjega sodišča I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016. Sodišče je zato vpogledalo v navedeno sodbo in ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper izpodbijani akt že pravnomočno zavrnjena.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZSMKR člen 69, 69/1, 69/1-6. ZUP člen 7, 67, 99, 99/3, 129, 129/1, 129/1-4, 235, 235/1, 242-245.
ukrep fitosanitarnega inšpektorja - prepoved trženja semenskega materiala - podaljšanje roka - procesni rok - materialni rok - z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - obravnava vloge stranke kot pravnega sredstva
Paricijski rok, določen v inšpekcijski odločbi, ni procesni rok v smislu 99. člena ZUP. Prvostopenjski organ je o vlogi tožnice, v kateri je ta predlagala podaljšanje roka, napačno odločal na podlagi tretjega odstavka 99. člena ZUP, kot da gre za procesni rok.
O vlogi tožnice bi moral organ odločati, kot da se nanaša na materialni rok (za izpolnitev ukrepa inšpektorja). Vendar bi bilo za tako vlogo (zahtevo) za spremembo inšpekcijske odločbe (ob odsotnosti specialne ureditve o tem v materialnem zakonu, in za ZSMKR je organ v postopku to okoliščino ugotovil) ob njenem preizkusu po določbah prvega odstavka 129. člena ZUP mogoče ugotoviti le, da je podan razlog za zavrženje po 4. točki, zaradi že vodenega upravnega postopka. Glede na to bi organ moral, najprej ob postopanju z vlogo po določbah 67. člena ZUP, preizkusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo vloge kot pravnega sredstva.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vročevalec je tožniku dne 18. 8. 2015 v poštnem nabiralniku pustil sporočilo o tem, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, lahko pošiljko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen, da jo lahko prevzame v roku 15 dni, ki začne teči 19. 8. 2015, ter opozorjen, da se po četrtem odstavku 87. člena ZUP, če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok je iztekel 2. 9. 2015 in ta datum se šteje kot datum vročitve. Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči z naslednjim dnem, to je 3. 9. 2015, in se je iztekel 10. 9. 2015, tožnik pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 11. 9. 2015, torej po izteku roka.
vodno dovoljenje - pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka
Iz izpodbijane odločbe zgolj izhaja, da je podlaga za zavrnitev zahteve prva točka prvega odstavka 127. člena ZV-1, ki določa, da se vodno dovoljenje ne podeli, če nameravana gradnja ni skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami, pri čemer ni pojasnjeno, s katerim merilom ali pogojem za podelitev vodne pravice iz 109. člena ZV-1 nameravana raba ni skladna.
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Preddvor. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Preddvor. ZPNačrt člen 79, 80. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2, 149/2. ZUS-1 člen 52. URS člen 67.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obveznost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje - lokalna gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - čistilna naprava - tožbena novota
Prvostopenjski organ je tožnici kot zavezanki za plačilo komunalnega prispevka naložil, da mora – poleg plačila komunalnega prispevka – izvesti tudi samo priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje v določenem roku. Prvostopenjski organ pa po presoji sodišča za naložitev te obveznosti tožnici z izpodbijano odločbo, izdano v postopku odmere komunalnega prispevka, ni imel podlage niti v ZPNačrt niti v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč, na določbe katerih se sklicuje v uvodu in obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako pa tudi ne v drugih predpisih.
Po Ustavi (67. člen) zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena (tudi) njena ekološka funkcija. ZGJS pa v drugem odstavku 5. člena določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, razen če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače (vendar pa, kot že navedeno, za predmetno zadevo to ne velja). Taka ureditev – ob upoštevanju dejstva, da gre v predmetni zadevi za obvezno občinsko gospodarsko javno službo s področja varstva okolja, ni v neskladju z Ustavo.
Obveznost zagotavljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za toženko predstavlja (tudi) recipročno obveznost njene uporabe za tožnico in posledično, da plača z izpodbijano odločbo odmerjeni komunalni prispevek, skladno s zakonitimi predpisi toženke.
ZUP člen 9, 144, 146, 219, 219/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZDen člen 65. ZV-1 člen 2, 2/1, 19, 19/1, 19/1-3, 11, 11/1, 15, 15/1, 21, 21/8, 182, 182/1, 185.
denacionalizacija - vračanje nepremičnin - pogoji za vračilo nepremičnine - vodno zemljišče - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ob tem, ko je odločeno o denacionalizaciji delov podržavljenih parcel, za katere bi iz odločbe zgolj posredno izhajalo, kolikšna je njihova površina, ter ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se odloča prav glede takih površin, in ob tem, ko je tožnica uveljavljala denacionalizacijo navedenih parcel v bistveno večji (skupni) površini, se sodišče z njo strinja, da zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.
Iz obrazložitve delne odločbe mora izhajati, o delu katerega zahtevka se odloča in navedeni morajo biti razlogi za tako odločanje. Poleg tega mora obrazložitev odločbe zadostiti še (ostalim) zahtevam določbe prvega odstavka 214. člena ZUP.
Za denacionalizacijski postopek, v katerem ne more biti odločeno po skrajšanem postopku (saj ne gre za nobenega od primerov iz 144. členov ZUP), velja načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in obligatornost izvedbe ustne obravnave (154. člen ZUP).
Za vrnitev v last in posest vodnih zemljišč v lasti države, ker ta po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu, je podana ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - cenzus
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil višino tožnikovih prejemkov iz decembra 2014 in pravilno ugotovil, da višina njegovih prejemkov (499,23 EUR) presega za leto 2015 določeno osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki znaša 497,15 EUR.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnik dne 25. 6. 1991 sicer prebival v Republiki Sloveniji, vendar pa od tega dne dalje v njej dejansko ni neprekinjeno živel. Tožnikova družina je zapustila državo v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo oziroma po izjavi tožnika je bilo to 28. 6. 1991, da so iz Slovenije odšli zaradi začetka vojne za osamosvojitev Slovenije, razlog, da se niso več mogli vrniti, pa je bil, da niso imeli garantnega pisma iz Slovenije, ker niso imeli najožjega sorodnika, ki bi jim ga lahko uredil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožeči stranki je bila z odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost in sodišče je takrat svojo odločitev utemeljilo z izvedeniškim mnenjem. Tako je po presoji sodišča pravilen tudi zaključek tožene stranke, da iz citiranega mnenja izhaja, da razlogi, zaradi katerih je bila tožeči stranki poslovna sposobnost odvzeta, niso prenehali. Navedeno tako pomeni, da zadeva v zvezi s katero želi tožeča stranka dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožati.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, ki med strankama niso sporne, izhaja, da tožnik izpolnjuje starostni pogoj, ne izpolnjuje pa pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - obročno plačilo dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je vložitev ustavne pritožbe nerazumna, zaradi česar je prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči pravilno kot neutemeljeno zavrnil.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - oprema in prostori - izločitev uradne osebe - dvom o nepristranskosti
V zvezi z imenovanji notarjev je v sodni praksi izoblikovano stališče, da izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku, temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali Notarske zbornice. Z vidika presoje akta o izbiri je izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto.
Sorodstveno razmerje med izbrano kandidatko in uradno osebo ministrstva (ki sicer v postopku ni sodelovala oziroma je bila izločena iz postopka) samo po sebi, ne da bi se upoštevale okoliščine konkretnega primera, ne more biti izključni razlog za presojo nepristranskosti pri odločanju.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 11. 10. 2016 izhaja, da sta tožnika dne 8. 10. 2016 samovoljno zapustila Azilni dom – in se tja nista več vrnila, zato po mnenju sodišča tožnika nimata več namena počakati na odločitev sodišča o njuni prošnji za mednarodno zaščito oziroma na dokončanje postopka ter zato ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
ZBPP člen 1, 11, 13, 14, 34. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 8, 140.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - tožbena novota
Tožnik, na čigar strani je bilo v upravnem postopku tako trditveno kakor dokazno breme, upoštevajoč določilo 1. odstavka 140. člena ZUP, ne more uspeti s posplošenimi tožbenimi navedbami v zvezi z dvema spornima praviloma oziroma nakaziloma, da gre za posojilo, saj je tožena stranka v skladu z določili 8. člena ZUP v povezavi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP pri odločanju vezana na ugotovitev resničnega dejanskega stanja in mora v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo v času njene izdaje. Zato se šele v tožbi prvič zatrjevane navedbe o obstoju posojilnega razmerja kot podlage navedenih dveh prilivov oziroma nakazil izkažejo za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena člena ZUS-1, kar je tudi v skladu z uveljavljeno upravno sodno prakso v primerljivih zadevah.
ZVis člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-3, 237/2, 237/2-3.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Ker se prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine študentskega mnenja, niti do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket, to pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar nadalje pomeni, da se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.
Tožnici ni bila dana učinkovita možnost izjasniti se glede rezultatov študentskih anket, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča - dejansko življenje
Za odločitev je bistveno, da tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, dejansko ne živi, zato načela združevanja družine tu ni mogoče uporabiti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
V konkretni zadevi ni izpolnjen pogoj prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji na dan 23. 12. 1990 in spada tožnica v tisto kategorijo tujcev, ki so na dan 25. 6. 1991 prebivali v Republiki Sloveniji, in so na ta dan imeli državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ, vendar pa tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje, saj je Republiko Slovenijo zapustila 28. 6. 1991 skupaj z družino in se od tedaj ni več vrnila. Prvostopenjski organ je ugotovitev, da tožnica na dan 23. 12. 1990 ni imela prijavljenega stalnega prebivališča, utemeljil s podatki iz uradnih evidenc.