davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - obročno plačilo dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - cenzus
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil višino tožnikovih prejemkov iz decembra 2014 in pravilno ugotovil, da višina njegovih prejemkov (499,23 EUR) presega za leto 2015 določeno osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki znaša 497,15 EUR.
ZVis člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-3, 237/2, 237/2-3.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Ker se prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine študentskega mnenja, niti do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket, to pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar nadalje pomeni, da se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.
Tožnici ni bila dana učinkovita možnost izjasniti se glede rezultatov študentskih anket, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča - dejansko življenje
Za odločitev je bistveno, da tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, dejansko ne živi, zato načela združevanja družine tu ni mogoče uporabiti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - varstvo pri delu - ustavitev postopka
Postopkovne določbe ZIN od inšpektorja zahtevajo, da po izdaji ureditvene odločbe, kolikor so bile realizirane zahteve iz te odločbe, s sklepom inšpekcijski postopek ustavi. Če inšpekcijski zavezanec zahtev iz ureditvene odločbe ni realiziral, pa niti ZUP niti ZIN ne predvidevata izdaje nove odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pritožba - dodelitev stikov
Ker prosilka za BPP ni imela pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sodbo v delu, ki se nanaša na dodelitev otroka in plačevanje preživnine, je tožena stranka tožnici pravilno odmerila nagrado za pritožbo zoper dodelitev stikov.
ZDoh-2 člen 92, 93, 98, 132. ZGD-1 člen 491, 491/3.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost kapitala ob odsvojitvi - naknadna vplačila - povečanje kapitala družbe
Tožbeno stališče, da gre v obravnavanem primeru za položaj, primerljiv z dokapitalizacijo družbe, ne drži. Čeprav se z vplačilom naknadnih vplačil poveča premoženje družbe, se z njim skladno z zakonsko ureditvijo ne poveča njen osnovni kapital, prav tako pa ostane po izvršnem vplačilu nespremenjen družbenikov poslovni delež. Ker so naknadna vplačila vložek v (lastni) kapital družbe, ki se bilančno izkazuje v lastnem kapitalu (kot kapitalska rezerva) in ne kot obveznost družbe, pa jih, drugače kot meni tožena stranka, tudi ni mogoče opredeliti kot posojilo.
priznanje naravne mineralne vode - preklic priznanja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za prenehanje priznanja naravne mineralne vode. Lastnost upravičenega predlagatelja za izvedbo postopka na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1, bi po presoji sodišča lahko imela tožena stranka, kot pristojni organ, ki odloča o priznanju označbe naravna mineralna voda, seveda po ugotovitvi, da za označbo niso izpolnjeni pogoji. To so lahko le pogoji, ki so narekovali oziroma zaradi izpolnjevanja katerih je bila izdana odločba o priznanju naravne mineralne vode.
Stranski udeleženec, ki želi vstopiti v (uveden in nedokončan) postopek, ki je bil uveden na zahtevo upravičenega vlagatelja iz 82. člena ZKme-1, mora izkazati pravni interes ob upoštevanju določb ZUP, ne more pa tožeča stranka z utemeljitvijo pravnega interesa in sklicevanjem na določbo 43. člena ZUP zahtevati ponovnega odprtja dokončno in pravnomočno zaključenega postopka, na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1. To nadalje pomeni, da lahko oseba, kot stranka, zahteva vstop v postopek kadarkoli med postopkom, po končanem postopku pa le, če gre za osebo, ki bi v tem postopku lahko imela lastnost stranke ali stranskega udeleženca, pa mu ni bila dana možnost udeležbe, za postopek pa je izvedela šele po izdaji dokončne odločbe. V slednjem primeru lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
odmera davka v posebnih primerih - davčni inšpekcijski nadzor - ocena davčne osnove - izvor premoženja - dokazovanje
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 je zavezanec tisti, ki dokazuje, da je davčna osnova nižja (saj je le on tisti, ki razpolaga ali bi moral razpolagati s podatki, ki izvirajo iz njegove sfere), kar, ne glede predpisano dobo hrambe dokumentacije, velja tudi glede starejših dogodkov, ki vplivajo na ugotovljeno stanje premoženja na začetku inšpiciranega obdobja, saj davčni organ v nasprotnem primeru utemeljeno sklepa, da premoženje izvira iz obdobja, v katerem je prvič razvidno oziroma izkazano navzven. Gre torej za pravila o dokazovanju, s katerimi v načela pravne države ni poseženo.
Toženka ni ugotavljala objektivnih okoliščin, ki bi jih jasno in celovito ocenila in jih povezala v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na subjektivni element na strani tožnika. Zmotno je ocenila, da v obravnavanem primeru za nepriznavanje pravice do odbitka DDV zadošča ugotovitev, da so opisi na računih preveč splošni.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 člen 32.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi kmetijske politike - čezmerna prijava
Kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino posledica namernih čezmernih prijav, se pomoč do katere bi bil kmet upravičen, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5% ugotovljene površine ali več kakor 1 ha.
davčna izvršba - izogibanje plačilu davka - prenos dejavnosti - zakonito poroštvo
Ob nespornem opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov kot samostojni podjetnik je tožnik s svojim načinom poslovanja onemogočal davčno izvršbo, ki je bila, ob upoštevanju davčnega dolga (cca. 200.000,00 EUR) z rubeži gotovine v blagajni uspešna le v minimalnem delu. S prenosom dejavnosti na družbo B. d.o.o. je tožnik na družbo v celoti prenesel tudi prihodke, ki jih je pred tem dosegel z opravljanjem samostojne dejavnosti, kar ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep, da je bila dejavnost tožnika kot davčnega dolžnika na družbo B. d.o.o. prenesena z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka.
V konkretnem primeru gre za dela, katerih gradnja nasprotuje pogoju iz točke 4.e Javnega poziva, da morajo biti obstoječa stavba in njeni deli, v katerih bodo izvedeni ukrepi tega javnega poziva, zgrajeni v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo. Med ta dela ne sodi samo gradnja garaže, za katero tožnik ni izkazal, da je zgrajena v skladu z priloženo skico, na podlagi postopka priglasitve del, ampak po presoji sodišča predvsem dela rekonstrukcije objekta v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, katere značilnost je, da se z njo spreminjajo konstrukcijski elementi, v konkretnem primeru strešna konstrukcija.
pooblaščenec v upravnem sporu - postulacijska sposobnost - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje tožbe
Ob uporabi prvega odstavka 88. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče tožečo stranko pozvalo, naj v roku 15 dni, bodisi predloži dokazilo, potrdilo o opravljenem pravniškem izpitu, oziroma če se bo v postopku zastopala sam, sodišču pošlje lastnoročno podpisano tožbo. Tožnik ni ravnal skladno s pozivom, zato je moralo sodišče tožbo kot nedovoljeno zavreči.
davčna izvršba - izogibanje plačilu davka - prenos dejavnosti - povezane osebe - zakonito poroštvo
Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika izven statusnega preoblikovanja je, možen tako v primeru nadaljnjega obstoja samostojnega podjetnika kot tudi v primeru njegovega formalnega prenehanja z izbrisom iz poslovnega registra. V obravnavanem primeru je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti brez prekinitve potekalo naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - dokazno breme - vedenje o goljufivih transakcijah
Tožniku je na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin obravnavane zadeve mogoče očitati, da je vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da gre za goljufivo transakcijo. Tožnik pojasnjuje, kako je ravnal v skladu z dobro vero in v skladu s svojo običajno poslovno prakso. Vendar pa o sodelovanju podizvajalcev ni predložil nobenih listinskih dokazil, čeprav je dokazno breme na njem.
V davčnem postopku imajo listinski dokazi prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi. Zato se oba organa upravičeno sklicujeta na predpise, po katerih bi tožnik moral voditi ustrezne listine, saj bi z listinami, vodenimi na podlagi teh predpisov tožnik lahko dokazal, da so bile sporne storitve res opravljene. V predmetni zadevi ni ključni razlog za zavrnitev odbitka DDV nepopolno vodenje dokumentacije, pač pa je slednje ena od objektivnih okoliščin, ob upoštevanju katerih je utemeljen zaključek, da je tožnik vedel, da je sodeloval pri davčni goljufiji. Dokazno breme glede obstoja storitev, glede katerih se uveljavlja odbitek DDV, pa je na davčnem zavezancu in ne na finančnem organu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - prevzem kazenskega pregona
24. člen ZBPP organu nalaga, da sprejme oceno o možnem rezultatu oziroma o smiselnosti sprožitve določenega sodnega postopka, pri čemer so po 24. členu ZBPP določeni kriteriji, ki organu omogočajo sprejem takšne ocene. Vsebinska presoja zadeve se torej opravi v omejenem obsegu, tega obsega pa organ v konkretnem primeru ni presegel. Navedba, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, namreč ni nosilni razlog za zavrnitev tožnikove prošnje, ampak zgolj dodatna navedba, ki ne vpliva na pravilnost odločitve. Glavni razlog za odločitev je v oceni, da glede na ugotovljene okoliščine ni verjetno, da bi tožnik v kazenskem postopku dosegel obsodilno sodbo.
vodno dovoljenje - izkoriščanje vode za pridobivanje električne energije - koncesijska pogodba - doba podelitve koncesije
Za presojo zakonitosti obeh točk izreka odločbe, je pravno relevantna koncesijska pogodba, sklenjena med Republiko Slovenijo in tožnikom dne 30. 12. 2008. 4. člen te pogodbe določa, da se koncesija podeli za dobo 30 let. Ta rok (doba) izvajanja vodne pravice pa je začel teči z dnem podpisa prve koncesijske pogodbe. Tako se na podlagi te pogodbe 30 letni rok izteče 10. 10. 2035. Tako je bila zakonita odločitev obeh upravnih organov, da se v 5. točki izpodbijanega vodnega dovoljenja določi čas trajanja podeljene koncesije do 10. 10. 2035, ker se je ta doba pravilno določila v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZV-1B.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - majhno bazensko kopališče na prostem - dajanje pripomb na zapisnik
Skladno z določbo 29. člena ZIN je bila tožniku dana možnost, da se o predmetnem inšpekcijskem postopku izjasni, vendar je ni izkoristil. Po presoji sodišča je bil obravnavani inšpekcijski postopek voden pravilno in zakonito ter v skladu z določili ZIN, ob upoštevanju vseh specifičnosti inšpekcijskega postopka, navedenimi v ZIN, ki glede na določbe ZUP predstavlja lex specialis.