ZPP člen 86, 339, 339/2-14, 360, 360/1, 367, 370, 371, 383.ZOR člen 154, 158. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 15, 16, 16/3, 23.
razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - krivdna odgovornost - obrnjeno dokazno breme - kratek stik na električni napeljavi - požar - opustitev obveznosti vzdrževanja električne napeljave - splošni pogoji
Da bi se tožena stranka razbremenila odškodninske odgovornosti, bi morala izhajajoč iz načela krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom dokazati, da nastali kratki stik ni posledica njenih neustreznih ravnanj oziroma opustitev.
Določba 132. člena ZOR ureja učinke razdrte pogodbe. Tožeča stranka, ki je deloma izpolnila pogodbo, bi torej imela pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 132. člena ZOR). Vendar pa ta določba ne more biti kogentne narave, če je dogovor med strankama obligacijskega razmerja takšen, da si lahko tista stranka, ki ni odgovorna za razdrtje pogodbe, zadrži del prejete kupnine (10. člen ZOR). Gre za določbo o prostem urejanju obligacijskih razmerij.
Udeleženci, ki prosto urejajo obligacijska razmerja, jih ne smejo urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
dovoljenost revizije - oprdelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V obravnavanem premoženjskopravnem sporu vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 tolarjev, kot vrednosti potrebne za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP). Poleg tega ni dovoljena, ker je določena prepozno, saj je za določitev vrednosti spornega predmeta odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi oziroma najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja (drugi in tretji odstavek 44. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22363
ZKP člen 355, 355/1, 18, 18/1, 420, 420/2, 372, 372-1.KZ člen 16, 16/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska odgovornost - bistveno zmanjšana prištevnost - direktni naklep
Načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja določba 1. odstavka 355. člena ZKP, pomeni, da je sodišče dolžno na glavni obravnavi ustno obravnavati celotno procesno gradivo, na katero opre sodno odločbo. Ker po načelu proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP)
sodišče ocenjuje dokaz v celoti, to je njegovo celotno spoznavno sporočilo, pomeni to v primeru obsojenčevega zagovora tako njegov zagovor, podan pred preiskovalnim sodnikom, kakor tudi njegov zagovor na glavni obravnavi.
Čeprav je storilec v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven, se lahko zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti, kar pomeni, da lahko stori kaznivo dejanje z direktnim naklepom.
pogodba o štipendiranju - neupravičena pridobitev - vrnitev štipendije - naknadno odpadla pravna podlaga - razveljavitev protiustavne določbe podzakonskega akta
Zaveza štipendista, prejemnika državne (socialne) štipendije, da bo vrnil prejeto štipendijo za šolanje, je veljavna, čeprav ne temelji na določbah Pravilnika o štipendiranju; njena podlaga je namreč obligacijskopravne narave (210. člen ZOR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS08287
ZJC člen 2, 5, 6, 72, 73, 74, 75.OZ člen 133.ZPP člen 18.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - grajeno javno dobro - razširitev javne ceste - sprememba statusa javnega dobra
Odločanje o širini oziroma o obsegu javne ceste kot grajenega javnega dobra nujno implicira odločitev o statusu slednjega in ki ga je mogoče podeliti ali odvzeti le s konstitutivnim aktom o ustanovitvi ali ukinitvi javnega dobra. Način pridobitve (v celoti ali v delu) oziroma izgube (v celoti ali v delu) statusa javne ceste je urejen v določbah 5. in 6. člena ZJC, v katerih so določeni podlaga, postopek in pristojnost upravnega organa, ki o tem odloči z odločbo konstitutivne narave. Z razglasitvijo statusa se določi tudi režim uporabe javnega dobra. Ureditev takega režima, ki zasleduje javno korist, je v pristojnosti upravnega organa; sleherno poseganje vanj s sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku, pa bi hkrati pomenilo poseg v ustavno načelo delitve oblasti.
vojaško stanovanje - zamenjava stanovanja po 25.6.1991 - soglasje vojaškega organa - nezakonita uporaba stanovanja - izselitev iz stanovanja
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je prišlo do zamenjave stanovanja šele s sklenitvijo pogodbe o zamenjavi. Ker se je vse to zgodilo po 25.6.1991, ko Komanda garnizona in drugi organi, ki so do 25.6.1991 upravljali vojaški stanovanjski sklad bivše JLA, niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji v Republiki Sloveniji, med drugim tudi dajati soglasja k zamenjavam stanovanj (prim. prvi odstavek 9. člena UZITUL), je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da toženec sporno stanovanje zaseda nezakonito.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22359
ZKP člen 310, 442, 372, 372-4.
glavna obravnava - nadaljevanje preložene glavne obravnave - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravna opredelitev kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker se je na naroku začeta in preložena glavna obravnava zgolj nadaljevala, sodišče ni kršilo zakona, če obsojenega, ki je že bil zaslišan na prejšnji glavni obravnavi, na tem naroku ni znova zaslišalo in ker je v takšni procesni situaciji izvajalo dokaze.
Zgolj istovrstnost in časovna povezanost kaznivih dejanj ne zadostuje za uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - več sredstev izvršbe
Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, ko je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru pa je prvo navedeno sredstvo rubež plače. Po določilu 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Prvi dolžnik ima prebivališče v G., torej na območju Okrajnega sodišča v Celju, zato je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Celju.
Sorodstvena povezava med tožnikom in delavcem sodišča, ki sta brata, sicer ne bi vplivala na subjektivno nepristranskost sodnic, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Na relativno majhnem sodišču, kjer sodnice dnevno sodelujejo s sodnim referentom, pa bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva - izločitev sodnika
Obramba lahko v zahtevi za obnovo postopka predlaga izvedbo istih dokazov, ki so bili sicer v rednem postopku zavrnjeni, če želi z izvedbo le-teh dokazati obstoj drugega dejstva.
O zahtevi za obnovo kazenskega postopka, vloženi pri okrajnem sodišču, ne sme odločati sodnica, ki je v kazenski zadevi na prvi stopnji spoznala obsojenca za krivega storitve obravnavanega kaznivega dejanja.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zahtevki več tožnikov z različno pravno podlago - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru sta bili v skupno obravnavanje združeni tožbi dveh tožnikov in toženec izpodbija znesek, ki jima je bil prisojen:
prvemu tožniku za premoženjsko škodo v znesku 296.625 SIT in drugemu tožniku za nepremoženjsko škodo skupaj 950.000 SIT. Ker gre torej za tožbena zahtevka dveh oškodovancev, ki se nanašata tudi na različno pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP) prisojenih odškodnin ni mogoče seštevati. Revizija zato glede na vrednost spornega predmeta ni dovoljena.
upravni spor - začasna odredba - začasna ureditev stanja
Stanje, ki se lahko po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS uredi z začasno odredbo, se mora nanašati na samo sporno pravno razmerje ali biti z njim v neposredni zvezi.
Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmotna ni bistvena (1. odstavek 65. člena ZOR). Zahtevek je v tem primeru sicer tak, kot sta ga tožnika postavila (oblikovalen). Vendar je ob dejstvu, da je bila cena dogovorjena v znesku, ki je zapisan v pogodbi z dne 25.3.1996 (120.000 DEM) ter ob dejstvu, da je toženec kupnino v celoti plačal, nesmiselno utemeljevati zmotno s trditvami, da naj bi nastopil trenutek zmote takrat, ko bi moral toženec tožnikoma ob podpisu pogodbe izročiti znesek, 73.000 DEM, ter da je toženec spravil tožnika v zmoto, ko je zatrjeval, da ima denar ves čas pri sebi. Trditve o prevari se namreč ne nanašajo na pogodbo, s katero naj bi bila po trditvah tožnikov dogovorjena nekajkrat višja cena, in ki je tožnika sploh nista dokazala.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker znesek, na katerega solidarno plačilo sta bila toženca obsojena s pravnomočno sodbo, ne presega mejnega zneska 1.000.000 SIT iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 186, 189, 200, 203.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - varnost pri delu - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija odškodnine - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - pravno mnenje
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Podana je krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca (prvi odstavek 154. in 158. člen ZOR) za nastalo škodo. Tožnik ni bil usposobljen ugotavljati obstoja pogojev za varno delo v objektu naročnika del, niti mu delodajalec ni nudil potrebnih pripomočkov za orientacijo pri delu, opuščena pa je bila dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi delo v takih pogojih in s takimi sredstvi, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo varno delo.