KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22359
ZKP člen 310, 442, 372, 372-4.
glavna obravnava - nadaljevanje preložene glavne obravnave - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravna opredelitev kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker se je na naroku začeta in preložena glavna obravnava zgolj nadaljevala, sodišče ni kršilo zakona, če obsojenega, ki je že bil zaslišan na prejšnji glavni obravnavi, na tem naroku ni znova zaslišalo in ker je v takšni procesni situaciji izvajalo dokaze.
Zgolj istovrstnost in časovna povezanost kaznivih dejanj ne zadostuje za uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja.
Sorodstvena povezava med tožnikom in delavcem sodišča, ki sta brata, sicer ne bi vplivala na subjektivno nepristranskost sodnic, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Na relativno majhnem sodišču, kjer sodnice dnevno sodelujejo s sodnim referentom, pa bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
ZPP člen 86, 339, 339/2-14, 360, 360/1, 367, 370, 371, 383.ZOR člen 154, 158. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 15, 16, 16/3, 23.
razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - krivdna odgovornost - obrnjeno dokazno breme - kratek stik na električni napeljavi - požar - opustitev obveznosti vzdrževanja električne napeljave - splošni pogoji
Da bi se tožena stranka razbremenila odškodninske odgovornosti, bi morala izhajajoč iz načela krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom dokazati, da nastali kratki stik ni posledica njenih neustreznih ravnanj oziroma opustitev.
Določba 132. člena ZOR ureja učinke razdrte pogodbe. Tožeča stranka, ki je deloma izpolnila pogodbo, bi torej imela pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 132. člena ZOR). Vendar pa ta določba ne more biti kogentne narave, če je dogovor med strankama obligacijskega razmerja takšen, da si lahko tista stranka, ki ni odgovorna za razdrtje pogodbe, zadrži del prejete kupnine (10. člen ZOR). Gre za določbo o prostem urejanju obligacijskih razmerij.
Udeleženci, ki prosto urejajo obligacijska razmerja, jih ne smejo urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
pridobitev državljanstva pod izjemnimi pogoji - lojalnost do Republike Slovenije ob času agresije
Tožnik je bil 25.6.1991 imenovan za inšpektorja in razporejen na delovno mesto v carinarnici. Izpovedi prič so si enotne, da je tožnik imel stike z oficirji nekdanje Jugoslovanske armade, kar tožnik ne zanika, da pa aktivno ob času agresije na Republiko Slovenijo ni bil angažiran v tej armadi ali da bi kolaboriral v tej agresiji. Ta dejstva so v nasprotju s sklepanjem tožene stranke in sodišča prve stopnje, da ravnanje tožnika ni mogoče označiti za lojalnega do slovenske države.
Ker je po lokacijski dokumentaciji, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja, določen odmik novogradnje prizadete stranke od stanovanjskega objekta tožnika, skladen s pogoji PUP, se tožnik glede odmika iste novogradnje od njegovega pomožnega objekta, zgrajenega brez dovoljenj, ne more sklicevati.
začasni uvoz - zasebno cestno vozilo - izpolnjevanje pogojev za začasni uvoz - odvzem osebnega vozila
Ob ugotovitvi, da ima stranka, ki se je pripeljala z osebnim vozilom s tujo registracijo na carinsko območje RS stalno prebivališče v RS, ni podlage za začasni uvoz tega avtomobila.
izterjava davčnega dolga - upravni spor - pravni interes za nadaljevanje postopka
Stranka mora imeti ves čas postopka pravovarstveni interes, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti. Ker je bila med upravnim sporom pred odločitvijo prvostopnega sodišča izdana odločba tožene stranke, ki je v celoti ugodila tožnikovemu pritožbenemu zahtevku, saj o prepovedi nadaljevanja izvršbe ni bilo treba odločiti, ker je tožena stranka z izdajo odločbo odpravila izvršilni naslov, bi moralo prvostopno sodišče tožbo zavreči, ker tega ni storila, je vrhovno sodišče razveljavilo prvostopno sodbo in samo zavrglo tožbo.
V dohodninsko osnovo se ne všteva le odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov, kar pa odpravnina, ki jo je prejel tožnik, ni.
pravica do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
Določba iz prvega odstavka 404. člena je uporabljiva le v primerih, kadar so ugodnejši pogoji, določeni v posebnih predpisih, blažji od pogojev iz te zakonske (prehodne) norme. Če posebni predpis ne določa ugodnejših pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, novih pogojev iz prvega odstavka 404. člena ZPIZ ni mogoče uporabiti za priznanje te pravice.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Sedemletno delo na pavšalno opredeljenih proizvodnih delih, ki je sicer formalno pokrito s pogodbo o zaposlitvi in njenimi dodatki za določen čas, zaradi v dodatkih le pavšalno ugotovljenega začasnega povečanega obsega dela, dejansko dokazuje časovno neomejene potrebe po tožnikovem delu. Ker je element začasnosti bistveni pogoj za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, je bilo tožnikovo delovno razmerje na vztrajanje tožene stranke vseskozi nezakonito sklenjeno za določen čas.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zloraba pravice do bolezenskega dopusta
Ker je bila za podaljšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni pristojna zdravniška komisija, tožnica zgolj na podlagi izjave izbranega zdravnika, da bo predlagal podaljšanje bolniške odsotnosti do določenega datuma, ni mogla z gotovostjo računati, da ji bo bolniška odsotnost dejansko odobrena za ves čas odsotnosti zaradi letovanja v G. Z odhodom na letovanje je zato tožnica sama prevzela tveganje neupravičenih izostankov, ko ji zdravniška komisija bolniške odsotnosti ni podaljšala.
prenehanje delovnega razmerja - zakonitost pogodbe o zaposlitvi - odstop od pogodbe
Razlogi za prenehanje delovnega razmerja so lahko opredeljeni le v zakonu, ne pa tudi v podzakonskih aktih in pogodbah o zaposlitvi. Določba pogodbe o zaposlitvi o enostranskem odstopu delodajalca od pogodbe je zato nezakonita.
dovoljenost revizije - lastna revizija - pogoji za vložitev revizije
Ker tožnica ni bila diplomirana pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom in je bila tožba vložena po 15 juliju 1999, ni bila upravičena do vložitve lastne revizije.
disciplinski postopek - zastaranje uvedbe in vodenja disciplinskega postopka
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi tožnik očitano kršitev storil 2. 10. 1990. Po takrat že veljavni spremenjeni določbi tretjega odstavka 67. člena ZTPDR, je vodenje disciplinskega postopka zastaralo v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena - v obravnavanem primeru 2. 10. 1991. Do tega dne bi moralo biti o disciplinski odgovornosti tožnika dokončno odločeno. Ker ni bilo, bi tako drugostopni organ kot sodišče po tem datumu lahko le ugotovila zastaranje vodenje postopka in disciplinski postopek ustavila.
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače
Po določbi prvega odstavka 124. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen. Ker je tožniku (tožnikova izjava na l. št. 9) delovno razmerje na drugem ustreznem delu prenehalo sporazumno, kar pomeni v skladu z njegovo voljo in torej ne neodvisno od njegove volje, ni bil izpolnjen pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače, kar je pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Zato tudi revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.