dovoljenost revizije - pooblaščenci - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Revizija stranke, ki jo je sama vložila, pa te pravice po določbah ZPP nima, ni dovoljena.
Niti seštevek toženkinih obveznosti proti vseh štirim tožnikom, še manj pa seveda višina njenih posameznih obveznosti, ne presegajo mejnega zneska 1,000.000 SIT.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in stranske terjatve - kapitalizirane zamudne obresti - zavrženje revizije
Vrednosti kapitaliziranega obrestnega zahtevka pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v reviziji ni mogoče upoštevati, saj ta zahtevek do konca glavne obravnave na prvi stopnji ni bil uveljavljan kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti uveljavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se namreč šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne zgubi niti takrat, ko je v tožbi uveljavljan kot kapitaliziran obrestni zahtevek.
V tožbi opredeljena dela ne izpolnjujejo pogojev iz 5. člena ZASP, saj za administrativna in organizacijska dela ni značilna stvaritev, kreativnost in individualnost, kot se zahteva za avtorsko delo. Po sedanjih podatkih v tej zadevi torej ne gre za spor iz avtorske pravice.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - ocena vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika sta v tožbi za vrnitev nepremičnine v last in posest kot vrednost spornega predmeta označila znesek 100.000 SIT. Takšna ocena vrednosti spora v tožbi za dovoljenost revizije ne zadošča.
avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - naslov avtorskega dela - individualnost - besedna zveza " brez zavor "
Naslov avtorskega dela mora biti individualna intelektualna storitev, da lahko uživa avtorskopravno varstvo. Naslov Brez zavor ni upravičen do tega varstva, ker zaradi majhnega deleža izkoriščenosti, nizke stopnje sporočilnosti ter majhnega vložka ustvarjalnosti ne dosega ustrezne ravni individualnosti.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Predpogoj za dovoljenost revizije v sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pa je, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07897
ZIZ člen 35, 35/3, 256, 266, 266/2, 269.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - predhodne odredbe - krajevna pristojnost
V 256. členu ZIZ določa kot krajevno pristojno za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. ZIZ za predhodne odredbe nima take določbe kot je za začasne odredbe urejena v drugem odstavku 266. člena ZIZ, namreč o krajevni pristojnosti sodišča za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo za primer, če je pred tem uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek - tedaj veže pristojnost sodišča za odločitev o predlogu na sodišče, pred katerim teče postopek. 256. člena ZIZ torej ni mogoče razlagati z uporabo 266. člena ZIZ.
zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - razlogi za pritožbo - pravni interes - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izpolnitev obveznosti
Ni dovoljen razlog za izpodbijanje zamudne sodbe, češ da zanjo ni bilo pravnega interesa, ker da je tožena stranka že pred izdajo sodbe izpolnila zahtevano terjatev.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije - prehodne določbe ZPP
Tožnik je s tožbo uveljavljal tožbeni zahtevek za opravo izsuševalnih del na njegovih zemljiščih. Vrednost spora je ocenil na znesek 85.000 SIT. Ocena vrednosti spora za ta tožbeni zahtevek, ki ga sedaj uveljavlja kot primarni tožbeni zahtevek, po uveljavitvi novega ZPP za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Tožnik za podrejeni tožbeni zahtevek vrednosti spora ni ocenil in si tako pravice do revizije zoper odločitev o tem zahtevku ni zagotovil.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 206, 414, 414/1. ZVJS člen 3, 3/1-2, 21.ZPP člen 39, 39/1, 367, 367/2, 377.
povzročitev škode - odgovornost upravljalca smučišča - pojem nevarnega mesta po ZVJS - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost smučarja - trčenje smučarjev - neznani smučar - solidarna odgovornost
Iz razlogov obeh sodišč izhajajo trije vzroki za nastalo škodo:
tožnikova prehitra vožnja, nenadno in nepravilno ravnanje neznanega smučarja ter premajhna skrbnost toženkinega zavarovanca za varnost smučarjev zaradi preozkega pasu nesteptanega snega pred ograjo ter zaradi nezaščitenih kovinskih stebričkov v leseni ograji.
Toženka bi se lahko uspešno sklicevala na nepravilno ravnanje neznanega smučarja, če ravnanje njenega zavarovanca ne bi bilo eden od vzrokov za škodni dogodek. Ker pa gre v obravnavani zadevi za tri vzroke, od katerih sta dva izven tožnikove sfere, je odgovornost ostalih dveh povzročiteljev solidarna. Trditve pravdnih strank in z njo povezane dejanske ugotovitve obeh sodišč namreč ne omogočajo pravne presoje o razdelitvi v smislu deljene odgovornosti toženke in neznanega smučarja.
dovoljenost revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - glavna in stranske terjatve - zavrženje revizije
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). V konkretnem primeru se z revizijo izpodbija odločitev o glavnem zahtevku v vrednosti 887.201 SIT in o kapitaliziranih obrestih v znesku 1.167.805 SIT. Ker se vrednost določa po glavni terjatvi, tako znaša vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe le 887.201 SIT. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je tako vrednost spornega predmeta prenizka za dovoljenost revizije in je bilo treba nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP).
URS člen 15, 27, 34, 35, 39. EKČP člen 10, 10/1.ZPP člen 11, 11/2, 11/3, 109, 109/1, 360.
zloraba procesnih pravic - žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen
Toženec v pritožbi sicer navaja, da ni imel namena žaliti, toda njegovo pisanje v pritožbi daje drugačno objektivno presojo, pa tudi sam je navedel, da bo morda "piker, ciničen in tudi nesramen", ker mu stvar že krepko preseda tako, da ga "sili na bruhanje". Ker svoje žaljivo izražanje ponavlja tudi v pritožbi proti sklepu o kazni, vseskozi ravna v nasprotju z dobrimi običaji in zlorablja svoje pravice, ki jih ima po procesnem zakonu. Za tako ravnanje pa je v drugem in tretjem odstavku 11. člena ZPP predvidena denarna kazen, ki znaša za fizične osebe do 300.000 tolarjev. Višje sodišče, ki je tožencu izreklo kazen 100.000 tolarjev, je pri določitvi kazni očitno upoštevalo toženčevo prizadetost in dejstvo, da v tem postopku še ni bil kaznovan.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožnik pa je vrednost spornega predmeta v tožbi označil v znesku 1.000.000 SIT. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej ne presega praga za dovoljenost revizije.
opravljanje dejavnosti brez ustreznega dovoljenja - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti
Za inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti zadostuje ugotovitev, da gospodarska družba opravlja gospodarske posle izven občine dejavnosti, vpisanih v sodnem registru.
Potem, ko je bila revizija predložena Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, je toženec umaknil revizijo. Glede na to, da sodišče o vloženem izrednem pravnem sredstvu še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 344. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je ugotovilo razpolaganje tožene stranke in o reviziji ne bo odločalo.
gradbena pogodba - dogovor o obsegu dela - dodatna dela - skupaj dogovorjena cena - plačilo dodatnih del - skrbnost dobrega strokovnjaka
Če izvajalec ni zajel vseh potrebnih del za dogovorjeni obseg dela, gre to njemu v škodo, saj bi moral ob sestavljanju popisa del in ocenitvi njihove vrednosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR). Odločitev, da tožencu ni treba plačati dodatnih "del", je torej pravilna.