V obravnavani kazenski zadevi se je obsojenčev položaj z odločitvijo višjega sodišča bistveno poslabšal in sicer glede izvršitve zaporne kazni, saj je to sodišče ocenilo, da glede na vse obteževalne okoliščine tudi ob upoštevanju olajševalnih okoliščin ni mogoče zaključiti, da bi bila upravičena nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist, ter da je zato edino primerna izvršitev petmesečne zaporne kazni v zavodu za prestajanje kazni zapora. Ker se glede te okoliščine, oziroma glede načina izvršitve kazni, zagovornica ni mogla pritožiti, je Vrhovno sodišče vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko obravnavalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00039656
KZ-1 člen 7, 7/1, 92-5. ZKP člen 372-3.
zastaranje - zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
Poudarjena procesnopravna komponenta zastaranja izvršitve izrečene kazni potrjuje dosedanje stališče sodne prakse, da določb o zastaralnih rokih za izvršitev kazni ni mogoče vnaprej presoditi z vidika uporabe milejšega zakona v smislu določbe drugega odstavka 7. člena KZ-1. To pomeni, da sodišče pri odločanju o morebitnem zastaranju izvršitve kazni uporablja tisti zakon, ki velja ob pravnomočnosti sodbe razen, če se po pravnomočnosti sodbe zakon v korist obsojenca (enkrat ali večkrat) spremeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00038613
KZ-1 člen 186.. ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki goljufije - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - lastna uporaba - namen prodaje - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča je v zvezi z izvršitveno obliko proizvodnje prepovedane droge razvidno, da zgolj neupravičeno gojenje konoplje samo za sebe še ne zadostuje za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Proizvodnja namreč vključuje izdelovanje in gojenje prepovedane droge v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo, saj pomeni (že po jezikovnem pomenu besede) produciranje večje količine določene snovi. V primeru, ko se obsojencu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, je za kaznivost takšnega ravnanja treba ugotoviti tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da predelava konoplje ni bila namenjena samo obdolženčevi lastni uporabi. Predelava prepovedane droge mora biti takšna, da se pri njej ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi.
Sodnik mora razloge oziroma okoliščine, na podlagi katerih dovoli hišno preiskavo, konkretizirati in določno izraziti že v sami odredbi za hišno preiskavo, torej še pred posegom v pravico posameznika do nedotakljivosti stanovanja, in to v taki meri, da razumnega človeka prepričajo, da so pogoji za hišno preiskavo izpolnjeni. Zahteve po predhodno obrazloženi sodni odredbi ni mogoče zaobiti z naknadno kontrolo, saj ta ne zagotavlja ustreznih in zadostnih jamstev pred morebitnimi zlorabami, temveč odpira vrata arbitrarnim posegom.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožnici, ki je na nepremičnini v lasti prvega toženca zgradila javno cesto, njegovi pravni prednici pa ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu pravice uporabe, pripada stvarnopravno varstvo z izbrisno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00044295
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 63. ZKme-1 člen 54. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 122, 122/1.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - nujna nepredvidena dela - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - upravna kazen - krivda - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije s tem, ko je po vsebini odločalo o pravici tožeče stranke do zakonskih obresti, o čemer v upravnem postopku ni bilo vsebinsko odločeno, poseglo v njeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva?
II. Ali je Upravno sodišče s tem, ko je tožbi tožeče stranke ugodilo tako, da je zavrnilo njen zahtevek za obresti, odločilo v nasprotju z njenim tožbenim predlogom na odpravo odločitve upravnega organa o zavrženju tega zahtevka?
III. Ali je pri odločanju na podlagi 63. člena Uredbe (EU) št. 809/2014 o krivdi upravičenca za vključitev neupravičenega zneska v zahtevek za izplačilo mogoče sklepati že na podlagi okoliščine (opustitve priglasitve spremembe), ki je bila odločilna za ugotovitev, da je znesek neupravičen?
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3, 44/1-4, 105, 105/3, 105/3-5, 107, 107-4. ZPP člen 3367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - štipendija za študij v tujini - povrnitev stroškov za izobraževanje - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da so sredstva, ki jih je tožnici izplačala tuja izobraževalna institucija za namene pokritja stroškov bivanja in prehrane v času izobraževanja, na katero je sicer tožnico napotil njen delodajalec, drug dohodek po 5. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini (štipendija).
ZDoh-2 člen 98, 98/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - opcijska pogodba - nakupna opcija - določitev davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - pogodbena vrednost - tržna vrednost - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je nabavna vrednost kapitala (poslovnega deleža) določena s pogodbo o ustanovitvi nakupne opcije, ali pa se davčno osnovo oziroma nabavno vrednost kapitala (poslovnega deleža) ob njegovi pridobitvi, to je ob učinkovanju nakupne opcije, določa z ugotovitvijo njegove tržne vrednosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1. ZDDPO-2 člen 29, 29/1. ZDDV-1 člen 63, 82. ZDavP-2 člen 76.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - davčno (ne)priznani odhodki - fiktivni račun - simuliran (navidezni) pravni posel - neopravljene storitve - davčna goljufija - dokazno breme - sodna praksa Sodišča EU - zavrnitev revizije
Storitve, za katere je bilo dogovorjeno pavšalno plačilo (tudi za podjetniško in poslovno svetovanje itd.) so po sodni praksi SEU lahko štete za opravljene in podlaga za odbitek vstopnega DDV, tudi če se v določenem obdobju konkretna dejanja niso izvajala, če so izkazane druge okoliščine, ki utemeljujejo obstoj take transakcije (npr. dosegljivost, pripravljenost izvajalca opraviti storitev). K temu Vrhovno sodišče dodaja, da je ena izmed okoliščin, ki utemeljujejo obstoj take transakcije, tudi obstoj razmerja med plačnikom storitve in osebo, ki ji je plačan pavšal (izdajateljem računa), ki ustreza naravi in značilnostim zaračunanih storitev, iz katerega je mogoče sklepati, da so bile dogovorjene storitve tudi opravljene. Sodišče prve stopnje se je glede citirane prakse SEU pravilno opredelilo, da v obravnavani zadevi le-ta v zvezi z odbitkom vstopnega DDV ni relevantna – ugotovljeno je bilo, da storitve (sploh) niso bile opravljene, na to ugotovitev pa glede na vsa ugotovljena dejstva v obravnavani zadevi ne vpliva oblika dogovorjenega plačila.
Drži, da je z vidika zagotavljanja davčne nevtralnosti odbitek vstopnih davkov povezan s pobiranjem izstopnih davkov. Vendar pa navedeni sistemskih vidik ne utemeljuje odbitka DDV za transakcijo, ki ni bila opravljena, čeprav bi bil sicer vstopni DDV plačan s strani izdajatelja računa.
Davčni organ je ugotovil, da obstajajo utemeljeni dvomi v to, da so bile storitve opravljene. Dokazno breme o tem, da so bile storitve (transakcije) v resnici opravljene, pa nosi davčni zavezanec, ki zatrjuje njihov obstoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039111
URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
predlog za dopustitev revizije - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da je tožnik v tožbi predlagal izvedbo dokazov, poseglo v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
URS člen 14, 14/2. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZDoh-2 člen 94, 96, 96/2, 96/2-1, 98, 98/7, 99, 100, 100/2, 100/2-1, 100/3, 100/4, 100/5, 100/6, 132, 132/2, 152, 152/4. ZDavP-2 člen 326, 331.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - darilna pogodba - neobdavčljiva odsvojitev kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - odmera dohodnine - vrednost kapitala v času pridobitve - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala ob odsvojitvi - načelo enakosti - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Uporaba instituta odloga ugotavljanja davčne obveznosti je možna tudi v primeru neobdavčljive odsvojitve kapitala. ZDoh-2 namreč navedenega instituta ne omejuje zgolj na obdavčljive prenose kapitala niti ni vezan na določeno vrsto kapitala, niti do takšnega zaključka ni mogoče priti z uporabo ustaljenih metod razlage prava. Res je, da v primeru neobdavčljive odsvojitve kapitala davčna obveznost za odsvojitelja ne nastane, vendar pa davčne posledice odloga v skladu s 100. členom ZDoh-2 ne nastanejo le na strani odsvojitelja kapitala, ampak zakon tudi pridobitelju, v obravnavanem primeru prejemniku darila, daje upravičenje, vezano na nadaljnjo (obdavčljivo) odsvojitev istega kapitala. Za slednjega se namreč pri odmeri davčne obveznosti upošteva nabavna vrednost kapitala ob prvi pridobitvi in skupno obdobje imetništva kapitala, kar vpliva na višino davčne stopnje.
Določbo 100. člena ZDoh-2 je treba razlagati tako, da je zakonodajalec zgolj navidezno zajel tudi življenjski položaj, kakršen je obravnavani, tj. neobdavčljivo odsvojitev kapitala, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 za odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Vložitev vloge in izdaja posebne odločbe na tej pravni podlagi torej nista predvidena za primere, ko gre za neobdavčljivo odsvojitev kapitala. Davčni zavezanec odloga v povezavi z neobstoječo davčno obveznostjo sploh ne more priglasiti. Ob nasprotni razlagi bi bil pridobitelj kapitala postavljen v položaj, ko svoje z zakonom določene pravice oziroma davčne ugodnosti sploh nikoli ne bi mogel uveljavljati, kar bi bilo v očitnem nasprotju z namenom zakonodajalca. Hkrati bi takšna razlaga privedla do neenake obravnave davčnih zavezancev, ki so v primerljivem položaju. Revidentu se namreč nalaga znatno višja davčna obveznost zgolj zato, ker je bila prva odsvojitev delnic (po posebni zakonski določbi) davka prosta, čeprav so bili glede načina odsvojitve in družinskega razmerja med obdarovalcem in obdarjencem izpolnjeni vsi vsebinski pogoji iz 100. člena ZDoh-2. To pa tudi z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave ni razumen razlog, ki bi utemeljeval različno obravnavo davčnih zavezancev.
Tretji odstavek 100. člena ZDoh-2 je treba razlagati tako, da lahko davčni zavezanec v primeru, kot je obravnavani, ob nadaljnji obdavčljivi odsvojitvi podarjenega kapitala v svoji davčni napovedi (326. člen ZDavP-2) uveljavlja ugodnosti, ki mu gredo po 100. členu ZDoh-2, ne da bi bila za to potrebna izdaja posebne odločbe o odlogu. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za odlog, ki bi bilo sicer predmet takšne odločbe, pa je del presoje davčnega organa v postopku odmere dohodnine ob nadaljnji odsvojitvi kapitala.
ZDavP-2 člen 97. ZDPN-2 člen 16. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDoh-2 člen 92-104.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - davek od dobička iz kapitala - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine - pravnomočnost odmerne odločbe - vračilo davka - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v zvezi z zahtevkom za vračilo plačane dohodnine od dobička iz kapitala iz razloga, ker je po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala odpadla pravna podlaga za njeno izdajo z učinkom za nazaj (ex tunc), pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo zgolj na določila ZDavP-2 ali pa bi moralo analogno uporabiti pravila vračanja za primer naknadno odpadle pravne podlage za plačilo.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - dodatno pokojninsko zavarovanje - drugi dohodek - povprečenje - institut povprečenja - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot z osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00038856
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - uporaba solastne stvari - nasilje v družini - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - konkludentno dejanje - neupravičena pridobitev - uporabnina - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - privolitev v prikrajšanje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je konkludentno dejanje, i. e. izselitev solastnika (tožnice) iz nepremičnine, ob hkratnem (tihem) soglasju, da mladoletni sin solastnikov (pravdnih strank) ostane v nepremičnini, mogoče šteti kot soglasje za bivanje in uporabo nepremičnine oziroma prenos pravice do uporabe solastnika (tožnice) na tretjo osebo. V kolikor da, ali je solastnik (tožnica) v tem primeru upravičena od drugega solastnika (toženca) zahtevati plačilo uporabnine.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po ZVKSES mogoče veljavno izročiti nepremičnino kupcu, čeprav ta nima uporabnega dovoljenja, in ali v primeru, ko nepremičnina nima uporabnega dovoljenja, prenos posesti nepremičnine na kupca povzroči prenehanje zamude prodajalca in prenehanje teka pogodbene kazni po 17. členu ZVKSES.
predlog za dopustitev revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera davka - pravica do odbitka vstopnega DDV - zloraba davčnih predpisov - nedovoljena korist - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko transakcijo, pri kateri ni prišlo do finančne koristi prejemnika računa (kupca v sistemu DDV), opredelimo kot dejanje, ki predstavlja zlorabo davčnih predpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00045062
SPZ člen 48, 48/2. OZ člen 52, 58. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - dogovor o skupni gradnji - obličnost - ustni dogovor - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za solastniški delež
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 48. člena Stvarnopravnega zakonika ter 52. in 58. člena Obigacijskega zakonika.
DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00038407
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2. ZDavP-2 člen 404. ZGO-1 člen 218c, 218č.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vodenje evidence - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ni upravna zadeva - podlaga za odmero nadomestila - davčni postopek - davčna odmerna odločba - zavrnitev pritožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Ne glede na to, da je že v postopku ugotavljanja za odmero NUSZ potrebnih podatkov na občini predvideno sodelovanje davčnega zavezanca, pa se ta postopek ne zaključi z upravnim aktom (občine), temveč se o tem, kdo je zavezanec za plačilo NUSZ in v kakšni višini, odloči šele z odmerno odločbo davčnega organa tožene stranke, izdano na podlagi ZDavP-2. To pa pomeni, da je davčni organ tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu za potrebe odmere NUSZ, so torej (lahko) predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odmerno odločbo tožene stranke.
Vodenje evidence v upravnem delovanju občinskega organa predstavlja opravljanje materialnega dejanja, organizacijsko opravilo.