ZGD člen 3, 3/1, 398, 394, 394/1, 394/2, 446, 456. ZPP (1977) člen 192, 192/2, 212, 212-3, 215, 215/1.
prenehanje družbe po skrajšanjem postopku - prevzem neporavnanih obveznosti družbe - pasivna legitimacija družbenikov - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka
Družbeniki, ki zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku prevzamejo obveznost plačila njenih obveznosti, so glede prevzetih obveznosti pravni nasledniki družbe.
Prenehanje družbe ima za posledico prekinitev pravdnega postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Če je predmet spora obveznost, ki so jo zaradi prenehanja družbe po skrajšanjem postopku prevzeli družbeniki, se postopek nadaljuje po prvem odstavku 215. člena ZPP proti njima.
ZZZDR člen 78, 78/2, 78/3, 79. ZPP (1977) člen 164, 167, 167/1, 382, 382/4, 385, 385/3, 389, 400.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - dovoljenost revizije - sklep o stroških pravdnega postopka - sklep o začasni odredbi
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Glede na to, da sedaj otroka že živita ločeno, je po drugem odstavku tega člena odločilo, naj hčerka še naprej živi z materjo in naj ostane v novem okolju in v šoli, ki jo že obiskuje, sin pa naj živi z očetom. Starša se bosta morala truditi, da se bosta osebno posvečala otrokoma in jima nudila ustrezno oporo in pomoč. Če bosta dovolj razumna in vztrajna, bosta sčasoma uredila tudi medsebojne odnose, kar bo olajšalo tudi stike z otrokoma, ki jima nista dodeljena v varstvo in vzgojo. Tako bo otrokoma omogočena povezava z obema staršema in ohranitev navezanosti med bratom in sestro.
posebne gradbene uzance - začasna situacija - plačilo začasne situacije
Dogovor o plačevanju naročenega dela po začasnih situacijah ima za posledico naročnikovo dolžnost, da znesek iz začasne situacije plača, če začasni situaciji ne ugovarja.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 200, 203.
višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - povrnitev negmotne škode
Proizvodnja, v kateri so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, to pa je pri njih povzročilo azbestozo, in druga huda obolenja, je nevarna dejavnost.
Hišni pripor je bil podaljšan do vključno 23.6.2000, tega dne pa je bila vložena obtožnica s predlogom za odreditev pripora, na podlagi katerega je sodišče istega dne izdalo sklep o priporu, ki začne teči z dnem in uro prijetja in ki je bil obtožencu vročen ob prijetju 25.6.2000. V takem primeru ne gre za nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi neupoštevanja obveznosti v zvezi s hišnim priporom, ampak za ugotovitev, da je predlog pristojnega državnega tožilca za odreditev pripora utemeljen zaradi zagotovitve varnosti ljudi.
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili spada med dejanja, s katerimi se močno ogroža zdravje ljudi, za njih pa pri odrejanju pripora zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varovana dobrina ni ogrožena v tolikšni meri.
Če se storilcu kaznivega dejanja očita ponovitvena nevarnost, domneva nedolžnosti ni kršena, saj za odreditev pripora po 1.odst. 20.čl. Ustave Republike Slovenije ob izpolnjenih ostalih pogojih zadostuje že utemeljen sum, da je tisti, zoper katerega je odrejen tak ukrep, storil kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so v 1.odst. 421.čl. ZKP našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.
Ugotovljeno je, da ima stavba take gradbene napake, da ni varna in je zato predvidena njena sanacija. Takšno stanje ne ustreza pričakovanjem tožnice kot kupovalke. Zato kupljeno stanovanje nima molče dogovorjenih lastnosti (tretja točka 479. člena ZOR) in je torej obremenjeno s stvarno napako.
solastninska pravica na nepremičnini - varstvo solastnine - obseg uporabe solastne nepremičnine - idelni deleži - delitev solastnine
Tožniki kot solastniki nepremičnine bi utemeljeno zahtevali od tožencev izročitev v posest tistega dela hiše, ki presega njun solastninski del. Vendar hiša ni razdeljena in zato ni ugotovljeno, koliko in kateri del stanovanja, ki ga uporabljata toženca, presega njun solastninski del. Zato tožbenemu zahtevku tudi delno ni bilo mogoče ugoditi, čeprav sicer med strankami ni sporno, da toženca uporabljata večji del v naravi, kot ustreza njunemu solastninskemu deležu.
Ker med strankami ni sporazuma o delitvi solastne nepremičnine, je položaj rešljiv samo v nepravdnem postopku po določbah 13. poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Toženka je zapisala v pritožbi, da naj bi na sodiščih ostali "prostaki" in "skorumpirana sodrga poklicnih političnih sodnikov, katere zataje kriminalna dejanja in se postavijo v bran onega, kateri ima denar...", o tožnici pa je večkrat zapisala, da so "mrhovinarski dahije". Take navedbe, ki so predstavljale dejansko podlago za odločitev o kaznovanju toženke z denarno kaznijo, so jasne ter same po sebi predstavljajo žalitev in zaničevanje tistega, kateremu so namenjene.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Tožeča stranka se v reviziji zavzema za drugačno oceno dokazov. S tem izpodbija dejanske ugotovitve sodbe prve in druge stopnje, kar pa ni mogoče, ker to prepoveduje 3. odstavek 385. člena ZPP.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - preklic privolitve (bivšega) imetnika stanovanjske pravice za odkup - velika nehvaležnost - povzročitev škode - odškodninska odgovornost kupca
Toženčevo ravnanje, ki je bilo ocenjeno kot velika nehvaležnost in kot razlog za preklic privolitve za odkup stanovanja, je lahko podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, vendar samo za škodo, ki je v vzročni zvezi s tem njegovim ravnanjem. To pa nikakor ni škoda, ki jo v tej pravdi zatrjuje tožnica, ki svojo oškodovanost temelji na tem, da stanovanja sama ni kupila.
Po tretjem odstavku 45. člena ZOR predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Ker iz predpogodbe, ki sta jo sklenila tožnik in A.Č., ter aneksa izhaja, da sta se pogodbeni stranki zavezali, da bosta potem, ko bo mogoče pridobiti in prenesti lastninsko pravico, sklenila menjalno pogodbo, s katero bosta drug drugemu izročila določeni nepremičnini (552. člen ZOR), je šlo nedvomno za menjalno predpogodbo. Tožnikovo zatrjevanje, da je šlo že od vsega začetka za sklenitev kupoprodajne pogodbe, je utemeljeno samo deloma, kolikor je bilo določeno doplačilo tožnika, ki pa je vendarle manjše od vrednosti vsake od zamenjanih stvari, zato gre lahko samo za doplačilo pri menjavi. Ker pa menjava nepremičnin zaradi tožnikove prodaje garsonjere ni mogoča, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili tožbeni zahtevek.
ZOR člen 80, 80/1, 122, 122/1. CZ (1976) člen 30b.
ugovor neizpolnjene pogodbe - sočasna izpolnitev - pogodbena volja strank - ara
Pravilo sočasne izpolnitve velja, če ni dogovorjeno kaj drugega (1. odst. 122. člena ZOR). Ker je bila vsebina dogovora ugotovljena drugače, namreč da tožnik najprej plača kupnino in mu toženec nato izroči avtobus, pravila o sočasni izpolnitvi iz 122. člena ZOR ni mogoče uporabiti.
Nedvomno je tožeča stranka naknadno razpolagala s tožbenim zahtevkom, toda iz vsebine njene izjave ne izhaja, da bi objektivno spremenila tožbo tako, da bi poleg obstoječega tožbenega zahtevka, naknadno postavila še alternativni zahtevek, s katerim bi toženi stranki prepustila pravico izbire predmeta izpolnitve (primerjaj 403. in 409. člen ZOR). Iz vsebine njene izjave namreč izhaja, da je hotela oblikovati drugačen tožbeni zahtevek za primer, da bi sodišče, če bi spoznalo, da prvotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, ugodilo novemu tožbenemu zahtevku (tako imenovana eventualna kumulacija tožbe po drugem odstavku 188. člena ZPP 1977). Ob tem razpolaganju s tožbenim zahtevkom, pa ni mogoče mimo dejstva, da veljajo za naknadno preoblikovanje tožbenega zahtevka hkrati tudi pravila o spremembi tožbe in da je predmet prvotnega in naknadnega konkretnega tožbenega zahtevka denar. Novi tožbeni zahtevek je za toženca ugodnejši od prvotnega. Tako se izkaže, da je tožnik tožbeni zahtevek zmanjšal, s čimer je sodišče "pooblastil", da zavrne del prvotnega tožbenega zahtevka, kar mora sodišče storiti že po zakonu. Sodišče prve stopnje sicer ni zavrnilo presežnega dela iz prvotnega tožbenega zahtevka, toda Vrhovno sodišče Republike Slovenije v to ni posegalo, ker v revizijskem postopku odloča le o pravnomočni sodbi.
Tožnik v zahtevi ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi jo bilo možno preizkusiti in na podlagi katere bi bilo možno z verjetnostjo zaključiti, da je podan dvom o sodnikovi nepristranskosti.
preživnina za otroka - potrebe upravičenca do preživnine
Otrokove preživninske potrebe so odločilna podlaga za uporabo določbe 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o določitvi višine preživnine glede na možnosti obeh staršev. Uporaba navedenega pravnega standarda zahteva ustrezne dejanske ugotovitve. Pri tem so otrokove potrebe odraz njegove starosti, okolja, v katerem živi in njegovih individualnih značilnosti. Vezane so tudi na zmožnosti staršev: ob slabše situiranih starših se morajo tudi otrokove potrebe prilagoditi njihovim zmožnostim.