ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4. ZP-1 člen 55, 55/22-1, 55/3. ZNPPol člen 51, 52.
privilegij zoper samoobtožbo - izročitev predmetov - postopek pred policijo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - izločitev nedovoljenih dokazov
Dolžnost policije, da osumljenca kaznivega dejanja oziroma storilca prekrška pouči o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP ali drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1 (t. i. opozorilo Miranda) se vzpostavi tisti hip, ko je bil sum zoper njega osredotočen (razlogi za sum storitve kaznivega dejanja ali zaznava prekrška).
Glede na potek dogodkov, kot so ugotovljeni s strani prvostopenjskega sodišča, je utemeljeno sklepati, da ni bilo pričakovati izpolnitve niti v primeru postavitve dodatnega primernega roka s strani toženke. Zato toženkino ravnanje, ko se na ponudbo za zaposlitev, ki je bila dana po 9 mesecih, ni odzvala, dejansko predstavlja konkludenten odstop od pogodbe. Toženka je bila tako prosta obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vendar navedeno ne pomeni, da je bila prosta tudi obveznosti vračila prejetih denarnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065084
OZ člen 937, 937/3, 937/4. ZPP člen 154, 154/2, 156, 285, 339, 339/2-8, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba - prekinitev pogodbe - plačilo premije - zapadla terjatev - opomin - dokaz o opominu - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave v postopku - povrnitev pravdnih stroškov - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu - krivdni stroški
Po 156. členu ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ta določba se nanaša na dejanja stranke, katerih namen je zavlačevanje postopka, in ne velja za postopek kot celoto. Za razporeditev bremena stroškov, ki so nastali strankam v postopku, velja pravilo uspeha iz 154. člena ZPP (in ne krivde iz 156. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065974
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države - gradnja ceste - tržna manjvrednost nepremičnine - premoženjska škoda - imisije - zastaranje tožbenega zahtevka - vzrok nastanka škode - padanje kamenja na odseku cestišča
Temeljno pravno podlago za odškodninsko odgovornost države do posameznikov daje 26. člen URS. Skladno z njim država odgovarja za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem njenih organov ali nosilcev javnih pooblastil pri delu ali v zvezi z delom.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izgradnja novega viadukta sama po sebi predstavlja nov vir imisij, zaradi česar naj bi zastaranje z rušitvijo starega viadukta začelo teči znova. Ker os prenovljenega viadukta poteka po povsem enaki liniji kot os starega, oziroma ker lega sredinske osi novega viadukta ni drugačna od lege starega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo vrsto in obseg imisij, ki so obstajale že v času postavitve (prvega) viadukta B. v letu 1967, v primerjavi z vrsto in obsegom imisij po izgradnji novega viadukta v letu 2011.
Tržna manjvrednost nepremičnine zaradi vpliva padanja predmetov na tožnikovo nepremičnino se je torej zmanjšala že ob postavitvi prvega viadukta. Že takrat je tožniku nastala premoženjska škoda zaradi navedene imisije, ki je njen vzrok, zaradi česar je tožbeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo iz tega naslova zaradi zastaranja (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ) pravilno zavrnjen. Poleg navedenega ni tožnik niti s stopnjo verjetnosti izkazal nastanka pretekle ali bodoče škode zaradi vpliva naleta in padca vozil z viadukta na nepremičnino. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je možnost padca vozila na tožnikovo nepremičnino zanemarljiva oziroma primerljiva z možnostjo naleta vozila v objekt na enaki oddaljenosti v nivoju ceste.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - pravnomočnost sklepa - pravnomočno končan postopek - vstop v pravdo - predlog za dopustitev stranske intervencije - nedovoljen predlog
Postopek v zadevi je bil pravnomočno ustavljen zaradi umika tožbe. Priglasitev stranske intervencije ali predlog za vstop v pravdo namesto drugega sta zato prepozna in nedovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VDS00067013
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 83, 83/2, 83/4, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102, 163, 163/1, 163/3. ZPP člen 8, 155, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZSDU člen 94, 94/1. ZVZD-1 člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija - osebna okoliščina - individualni odpust - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V individualnem delovnem sporu, v katerem se izpodbija posamična odločitev oziroma ravnanje delodajalca, ki temelji na splošnem aktu, delavec ne more uveljavljati neveljavnosti splošnega akta zaradi kršitev določb ZDR-1 ali ZSDU, pri njegovem sprejemanju. Splošni akt delodajalca, ki v kolektivnem sporu ni izpodbit, se šteje za veljavnega, razen v kolikor je določena določba v nasprotju s kolektivno pogodbo ali zakonom. V takem primeru na mesto neskladnih določb splošnega akta stopijo določbe kolektivnih pogodb in zakona.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev je delodajalcu prepuščena odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potreboval. Toženka je bila pri tej izbiri omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena ZDR-1 neveljavna.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da ocenjevanim zaposlenim kriteriji in način ocenjevanja niso bili znani vnaprej, na zakonitost izvedene selekcijske analize ne vpliva. Bistveno je zgolj, da je toženka kriterije dejansko uporabila za vse (enako), da so bili kriteriji objektivno povezani z delom in da niso bili diskriminatorni.
zbirka listin - vpogled v zbirko listin - pritožbene novote
Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da so (in zakaj so) zahtevane listine pomembne za predlagatelja. Splošno navajanje o nejasnosti lastništva zemljišča etažnih lastnikov ne ustreza zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1.
popravni sklep sodišča druge stopnje - pritožbeni stroški - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - izrek stroškovne odločitve - nepopoln izrek o stroških
Pojasnila, da bo o stroških odločeno s končno odločbo ali da se odločitev pridrži za končno odločbo ali da bo o stroških pritožbenega postopka odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo in podobni zapisi, niso odločitve pritožbenega sodišča, ampak zgolj pojasnilo o nečem, kar velja glede na zgoraj navedeno zakonsko ureditev. Del sodne prakse jih zapisuje v izrek, del pa (s stališčem, da pojasnila sodijo v obrazložitev sodne odločbe) ne.
Ker v nobenem primeru ne gre za odločitev pritožbenega sodišča o pravdnih stroških, zapis v izreku pa (tudi glede na določbe 163. člena ZPP) za stranko tudi ne more ničesar spremeniti, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških pritožbenega postopka ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065800
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZKP člen 18, 18/2, 178, 178/4, 371, 371/1-8. KZ-1 člen 190, 190/1, 190/2, 190/3.
pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - izvajanje dokazov v preiskavi - zaslišanje priče v nenavzočnosti obdolženca - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - ponovno zaslišanje priče - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izločitev dokazov - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršljiva odločba - izključitev protipravnosti - največja korist otroka - status oškodovanca - mladoletni otrok kot oškodovanec - zastopanje oškodovanca po pooblaščencu - postavitev pooblaščenca - kolizija interesov - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba s posebnim pogojem - vrnitev otroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Po četrtem odstavku 178. člena ZKP, je obdolženec lahko navzoč pri zaslišanju prič, kar je prepuščeno volji obdolženca. Zato preiskovalni sodnik krši pravico obdolženca do zaslišanja prič, če obdolžencu ne omogoči navzočnosti na naroku. Takšna kršitev je lahko v vzročni zvezi, zlasti v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo pripornih sklepov, ni pa izključeno, da lahko vpliva tudi na pravilnost in zakonitost sodbe, če le-to temelji na izpovedbi obremenilnih prič, ki jih obdolženec zaradi procesne kršitve ni mogel zaslišati.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - izločitev iz zapuščine - mešana pogodba - lastninska pravica tretjega - izvirna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - vezanost na odločitev upravnega organa - načelo delitve oblasti
Čeprav je bilo mogoče najti tudi drugačna stališča, je v naši sodni praksi prevladalo stališče, da morebiti prej pridobljena lastninska pravica tretjega na nepremičnini z denacionalizacijsko odločbo (pogojno) preneha; poseg v z denacionalizacijsko odločbo pridobljeno lastninsko pravico brez predhodne odprave, razveljavitve oziroma spremembe take odločbe pa ni dopusten.
Zodločitvijo o tem, da premoženje ne spada v zapuščino, ker ga je zapustnik izročil prevzemniku pred nacionalizacijo, prihaja do “popravljanja oz. spreminjanja denacionalizacijske odločbe“, izdane v upravnem postopku. O lastninski pravici se sicer res praviloma odloča v pravdnem postopku, a zakonodajalec je neko zgodovinsko pogojeno, časovno omejeno in izrazito specifično situacijo popravljanja lastninskih krivic postavil v upravno pristojnost. Ker je tako, je treba zaradi načela delitve oblasti to pristojnost spoštovati.
Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga. Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino oziroma lahko v sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Lastninska pravica na podlagi pravnega posla se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo; lastninska pravica v pričakovanju (če bi držalo, da je izročilna pogodba takšna, da bi omogočala vpis v zemljiško knjigo) pa je lahko kvečjemu razlog za to, da zapuščinsko sodišče z izdajo sklepa o dedovanju počaka (če je predlog za vpis v zemljiško knjigo že vložen), ne more pa ob izdaji sklepa o dedovanju nadomestiti pridobitnega načina.
ZN člen 46. ZD člen 59, 64, 67, 76. OZ člen 564, 565, 567.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napake v obliki oporoke - napake volje oporočitelja - ničnost pogodbe o preužitku - glavni in podredni tožbeni zahtevek - zavrnitev tožbenega zahtevka - notarska oporoka - oporočna sposobnost zapustnika
Le zaradi uporabe ženske oblike za oporočitelja še ni moč govoriti o bistveni kršitvi določb postopka in o nejasni obrazloženosti sodbe. Sodba je v jezikovnem smislu (res) pomanjkljiva, s slovničnimi nepravilnostmi, vendar pa je njen preizkus še vedno mogoč.
Oporoka nedvomno ustreza določbam ZN. Notar se je z oporočiteljem pogovoril, ta mu je zaupal svoje želje, oporoka mu je bila prebrana. Ob branju oporoke je izrecno potrdil, da oporoka odraža njegovo pravo voljo. Sestavljena je bila po nareku oporočitelja, pod njo se je podpisal v prisotnosti dveh prič, na njej pa je tudi podpis prič. Čeprav so v oporoki tudi zapisi v tretji osebi, pa to – kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje – še ne pomeni, da oporoka ne izkazuje prave in pristne oporočiteljeve volje.
Procesno gradivo ne nudi podlage za sklep o oporočiteljevi zmoti, ker pri sestavi oporoke naj ne bi vedel, da je vse toženkine storitve že plačal s sklenitvijo pogodbe o preužitku. Dejstvo, da so v obeh pravnih aktih navedene storitve prve toženke, ki jih nudi oporočitelju/preužitkarju, njegove zmote še ne izkazuje. Oporočiteljev nagib za naklonitev premoženja z oporoko prvi toženki je bil v tem, da mu je bila več let v veliko oz. nujno pomoč, da mu je omogočala normalno življenje. Ugotovljeno je bilo, da je bil oporočitelj v času sklepanja pogodbe in zapisa oporoke povsem razsoden. Nasploh je bil bister in razgledan človek, zato je nedvomno razumel razliko med pogodbo o preužitku in oporoko.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč samo tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev (drugi odstavek 213. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je dokaz z izvedencem za preiskavo pisanj zavrnilo kot nepotreben, ker se je na podlagi drugih izvedenih dokazov v zadostni meri prepričalo, da je oporoko z dne 27. 10. 1997 uničil zapustnik sam. Do spornega zapisa z dne 12. 6. 2002, za katerega tožnica trdi, da je ponarejen, se je sodišče prve stopnje v 53. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo zgolj obrobno. Tudi, če bi se izkazalo, da zapisa z dne 12. 6. 2002 ni naredil zapustnik, temveč je bil ponarejen, navedeno ne bi omajalo drugih dokazovo, ki v medsebojni sintezi prepričljivo kažejo, da je oporoko z dne 27. 10. 1997 uničil zapustnik.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 5, 5/1, 42. ZPP člen 270, 270/3, 300, 300/1, 363, 363/1.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pravica do izjave - pravočasno grajanje procesnih kršitev - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva
Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča (ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji). V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Pravica do izjave je izbirna pravica udeleženca. Njemu je prepuščena odločitev, ali in v kolikšni meri jo bo izkoristil. S pravilno in pravočasno vročenim vabilom za narok na kraju samem, na katerem so se izvajali dokazi, je sodišče pritožniku zagotovilo možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov in na ta način uresniči pravico do izjave.
ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 42, 155, 155/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
predlog za delitev skupnega premoženja - postopek za delitev skupnega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - sklep se ne da preizkusiti - manjkajoči razlogi - manj verjetna pravica - kdo mora biti napoten na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti sklepa - pravica do pritožbe
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne omogoča preizkusa, saj izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je na pravdo napotena nasprotna udeleženka. Ker dialog in polemika s takim sklepom nista mogoča, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1.
sklep o kaznovanju stranke - denarna kazen - zloraba pravic - zloraba (procesne) pravice - zavlačevanje postopka - predlog za preklic naroka
Drži, da bi toženka preklic lahko predlagala prej (iz predloga ne izhaja, da je šlo za nepričakovano službeno odsotnost) in da bi bila dolžna odsotnost ustrezno opravičiti, a to kaže kvečjemu na neskrbnost, ne pa na zlorabo oziroma namen zavleči postopek. Na to ne kaže niti njeno predhodno ravnanje, saj je pred tem preklic naroka predlagala le enkrat in še takrat zanj navedla (in izkazala) upravičen razlog.
SPZ člen 83, 83/1, 99. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 149, 149/5, 224, 224/1, 318, 318/1.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - odstranitev dreves - sosedsko pravo - odstranitev vej sosedovega drevesa - pravica odstraniti veje sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebno vročanje - vročitev družinskemu članu - vročilnica - vročilnica kot javna listina - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice - pasivnost tožene stranke - sistem afirmativne litiskontestacije - dokazanost tožbenih trditev - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - delna utemeljenost tožbenega zahtevka
Ker je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer prva tožnica tudi po lastni navedbi (v pritožbi) živi, (sicer z ničemer izkazano) dejstvo, da je v naselju več oseb s priimkom A., na presojo ne more vplivati. Pritožbeno sodišče zato nima nobenih pomislekov o tem, da je prva toženka sporno vročilnico podpisala in da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
pritožba zoper sklep o dedovanju - dedna izjava podana v pritožbenem roku - izjava o odpovedi dediščini - nepreklicnost dedne izjave - opozorilo sodišča o nepreklicnosti dedne izjave
Pritožnikova izjava, da „odstopa od dedovanja“, je po vsebini dedna izjava, s katero se dedič odpoveduje dediščini. Ker v tej zadevi ni bilo zapuščinske obravnave, bi pritožnik takšno izjavo lahko podal najpozneje do izdaje sklepa o dedovanju. Tega ni storil, čeprav je bil o tej možnosti ustrezno poučen, zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je dediščino sprejel. Po izdaji sklepa o dedovanju se, glede na nepreklicnost dednih izjav, dediščini ni več mogoče odpovedati. Pritožnikova naknadna izjava je torej neupoštevna, saj ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa o dedovanju.
zahteva sodišča za dopolnitev vloge - konkreten in jasen pozivni sklep - zavrženje nepopolne vloge
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno in zakonito, v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, ko je zavrglo predlog, ki je bil nepopoln in zato nesposoben za obravnavanje ter ga predlagateljici v podeljenem roku nista dopolnili z obligatorno predložitvijo zapisnika Centra za socialno delo o opravljenem predhodnem svetovanju, bili pa sta izrecno opozorjeni, da bo sledilo zavrženje, če ne bosta ravnali v skladu s pozivnim sklepom.