ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 42, 155, 155/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
predlog za delitev skupnega premoženja - postopek za delitev skupnega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - sklep se ne da preizkusiti - manjkajoči razlogi - manj verjetna pravica - kdo mora biti napoten na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti sklepa - pravica do pritožbe
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne omogoča preizkusa, saj izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je na pravdo napotena nasprotna udeleženka. Ker dialog in polemika s takim sklepom nista mogoča, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1.
sklep o kaznovanju stranke - denarna kazen - zloraba pravic - zloraba (procesne) pravice - zavlačevanje postopka - predlog za preklic naroka
Drži, da bi toženka preklic lahko predlagala prej (iz predloga ne izhaja, da je šlo za nepričakovano službeno odsotnost) in da bi bila dolžna odsotnost ustrezno opravičiti, a to kaže kvečjemu na neskrbnost, ne pa na zlorabo oziroma namen zavleči postopek. Na to ne kaže niti njeno predhodno ravnanje, saj je pred tem preklic naroka predlagala le enkrat in še takrat zanj navedla (in izkazala) upravičen razlog.
Prvostopno sodišče je zmotno sklepalo, da ni šlo za promet z zavarovanim vozilom – traktorjem, kot ga opredeljujejo Splošni pogoji. Ugotovljeno dejansko stanje namreč nasprotno potrjuje, da je šlo za premik traktorja oz. za njegovo delovanje kot prevoznega sredstva, ki je služil prevozu z enega (izpod nadstreška) do nameravano drugega mesta (na zelenico) in je bil med vožnjo po asfaltiranem dvorišču v pogonu, torej tudi v trenutku, ko je tožnik poskušal sestopiti z njega zaradi preverjanja nadaljnjega varnega premika, kar pomeni, da je šlo za promet z zavarovanim vozilom. Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi pritožnikovi trditvi, da je bil v konkretnem primeru traktor v času škodnega dogodka v svoji primarni funkciji motornega vozila. Tožnik, ki ga je upravljal, je izstopal s traktorja in je bil v trenutku nesreče še vedno voznik. Splošni pogoji, dogovorjeni med obema pogodbenikoma v okviru njune pogodbene avtonomije, ki širijo definicijo prometne nezgode v primerjavi z zakonsko definicijo, omogočajo, da je prometna nesreča tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Takšni definiciji kraj škodnega dogodka v konkretno ugotovljenih okoliščinah ustreza.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066350
ZPP člen 70, 70-6. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 14. ZVZD-1 člen 12, 12/3.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zahteva za izločitev sodnika - odklonitveni razlog - protipravno ravnanje delavca - poziv sodišča - neizvedba dokaza
Okoliščina, da zakonski partner predsednice senata opravlja enako dejavnost kot prvi toženec, ob odsotnosti zatrjevanja njegove neposredne povezave s strankami postopka, ni takšne narave, da bi vzbujala dvom o nepristranskosti predsednice senata.
Pravilno vzpenjanje na podest prikolice tovornega vozila na višini 107 centimetrov preko kratke kovinske lestve ne predstavlja dejavnosti z večjim tveganjem za nastanek škode od običajnega v smislu drugega odstavka 131. člena OZ, zato objektivna odškodninska odgovornost prvega toženca ni podana. V obravnavani zadevi je vzpenjanje na podest postalo nevarno zgolj zaradi nepravilnega načina, ki ga je izbral tožnik, po ustaljenem stališču v sodni praksi pa je v takšnem primeru objektivna odgovornost izključena.
Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da prvemu tožencu v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tudi njegova krivdna odškodninska odgovornost ni podana. Zgolj v pritožbi zatrjevane okoliščine, da je tožnik delo opravljal po navodilih in s sredstvi prvega toženca ter v njegovo korist, ne dajejo podlage za nasproten zaključek, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa je prvi toženec tožnika ustrezno usposobil za varno delo ter ga na varno opravljanje dela (v tem okviru pa tudi na pravilen način vzpenjanja na prikolico tovornega vozila) s pisnimi navodili in s posvetovanji večkrat opozarjal. Kot že obrazloženo, je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki se je na nevaren način povzpel na višino prikolice tovornega vozila, pri tem pa po ugotovitvi sodišča tudi ni uporabljal predpisane osebne varovalne opreme (čelade in delovnih čevljev z zaščitno kapico), čeprav mu jo je prvi toženec zagotovil in ga na dolžnost njene uporabe tudi večkrat opozarjal.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 8, 8/1, 16, 16/3, 19, 19/1. ZODPol člen 110, 110/2, 110/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
premestitev - razvrstitev v plačni razred - napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Določba drugega odstavka 8. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, a contrario daje podlago za razlago, da se napredovalno obdobje prekine, če javni uslužbenec zasede oziroma se ga premesti na delovno mesto v višjem tarifnem razredu.
Pravilne so pritožbene trditve tožnika o tem, kako sodna praksa razlaga določilo drugega odstavka 943. člena OZ in zakaj v izpostavljenih okoliščinah konkretnega primera ne gre za takšne izjemne okoliščine, kot jih določa drugi odstavek 943. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066611
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 193, 193/5, 193/6, 227, 228, 307, 307/1, 307/3, 323, 324, 340, 340/1, 340/1-1. URS člen 29, 29-4.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - opravičilo za izostanek z naroka - zaslišanje obdolženca - sprememba obtožbe - razumljivost izreka sodbe - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Dokazno breme je obrnjeno, kar pomeni, da je obdolženec tisti, ki mora sodišču predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje opravičljivost izostanka in hkrati predloga za preložitev glavne obravnave, naloga sodišča pa je, da presodi, ali je opravičilo utemeljeno ali ne. V skladu s sodno prakso ni pomembno, v kateri fazi je bil obdolženec zaslišan. Bistveno je, da je bil zaslišan tako, kot to določa ZKP, in da se je prejšnje zaslišanje nanašalo na isti predmet obtožbe. Z opisano spremembo obtožbe je bila zmanjšana kriminalna količina obdolženki očitanega kaznivega dejanja, zaradi česar državni tožilec ni prestopil okvira historičnega dogodka, opisanega v prvotni obtožnici (ki je enak opisu iz zahteve za preiskavo) in ni šlo za novo (drugo) kaznivo dejanje. Opis kaznivega dejanja bi lahko prilagodilo tudi sodišče samo, ne da bi s tem kršilo identiteto med obtožbo in sodbo.
Ne glede na pogodbeno predvideno obvezno trajanje zaposlitve toženke pri tožeči stranki 12 mesecev se stranki v pogodbah o štipendiranju za primer krajšega trajanja zaposlitve pri štipenditorju nista dogovorili za sankcijo vračila vseh prejetih štipendij s strani toženke kot štipenditorke, če bi prekinila delovno razmerje prej kot po 12 mesecih zaposlitve pri tožeči stranki. Ker se je toženka nesporno zaposlila pri tožeči stranki, ki to zaposlitev šteje za izpolnitev obveznosti po pogodbi o štipendiranju, v pogodbah o štipendiranju ni podlage za vračilo prejetih štipendij s strani toženke.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški postopka - potrebni stroški - stranski intervenient - vrednost odvetniške točke - sprememba odvetniške tarife - sprememba izpodbijane odločbe
Niso potrebni stroški za sestavo pripravljalne vloge, v kateri stranka (ali stranski intervenient) le ponavlja že podane navedbe.
Upoštevaje drugi odstavek 12. člena Odvetniške tarife je sodišče prve stopnje le za storitve, opravljene pred 6. 4. 2019 utemeljeno priznalo stroške ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, ne pa za storitve, opravljene po tem, ko so toženka in stranska intervenienta upravičeni do ustrezno nižjih stroškov glede na vrednost točke 0,60 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičena odsotnost z dela - odobritev letnega dopusta
Po pisnem opozorilu, v katerem je toženka tožniku utemeljeno očitala, da je 23. in 24. 2. 2021 neupravičeno izostal z dela, in mu ga vročila 25. 2. 2021, je tožnik ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 26. 2. 2021 neupravičeno izostal z dela. Gre za krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tožnik v pritožbi neutemeljeno opozarja, da je šlo za enodnevni izostanek z dela, saj je šlo pri tem za ponovno kršitev po pisnem opozorilu; pisno opozorilo očitno ni doseglo svojega namena in je tožnik istovrstno kršitev ponovil.
SPZ člen 9, 43, 45, 45/4. ZTLR člen 24, 24/1, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobra vera - dobra vera pravnega prednika - dobra vera priposestvovalca - nesklepčna tožba
Dobroverni lastniški posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi po tem, ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
Okoliščine, iz katerih izhaja, da tožnikova posestna prednika za izvajanje posesti na predmetni nepremičnini nista imela pravnega naslova, bi ob potrebni skrbnosti, ki se zahteva ob posedovanju nepremičnine, morala biti znana tudi tožniku samemu. Tožniku bi ob izvrševanju posesti v letu 2005 moralo biti znano, na kakšnem pravnem temelju sta njegova posestna prednika pričela izvrševati posest na nepremičnini, na kateri je bila od leta 2004 dalje v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica toženke. Tožniku pa je bila informacija o stvarnih pravicah na nepremičnini dostopna tudi prek vpogleda v zemljiško knjigo, kateri vpisi imajo publicitetni učinek.
Po prvem odstavku 106. člena DZ lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. To pomeni, da je o zahtevi upravičenca za odpravo preživnine sodna pristojnost podana. Sodna pristojnost je podana tudi, če med upravičencem in zavezancem obstaja soglasje o odpravi preživnine. Interesi udeležencev v nepravdnem postopku namreč niso vedno diametralno nasprotni in v številnih primerih namen nepravdnega postopka ni rešitev spora med strankama. Res je sicer, da lahko upravičenec in zavezanec o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine po drugem odstavku 106. člena DZ skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok, vendar pa je to zgolj njuna možnost in ta določba še ne pomeni izključne pristojnosti notarja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065994
ZDR-1 člen 179, 196. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina - invalidnost - omejitve pri delu - vibracije
Protipravnost ravnanja toženke v zvezi s škodo naj bi bila v tem, da ni pravočasno in pravilno zagotovila pravice do dela, ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019, kar glede na nesporne trditve strank ne drži. V pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih med tožnikom in toženko od 18. 2. 2019 dalje, so navedeni identični opisi del in nalog. Tožnik je poudaril, da so bile vključno do prejema nove odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019 ustrezne pogodbe o zaposlitvi, čeprav so bile sklenjene za delovno mesto prodajalca na terenu, tj. da so bile upoštevane omejitve iz odločbe ZPIZ z dne 19. 7. 2016, med katere spada tudi omejitev brez izpostavljenosti vibracijam. Prav tako je bil tožnik izrecno mnenja, da ni bil izpostavljen vibracijam pri delu, ki ga je opravljal pri toženki. Upoštevaje nesporne trditve tožnika v tem sporu je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka ravnala protipravno, saj mu ni kršila pravice iz 196. člena ZDR-1.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064961
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
Evropska unija (EU) - pravna pomoč med državami članicami EU - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - pogoji za predajo zahtevane osebe - izvršitev kazni zapora - sojenje v nenavzočnosti
Pogoj za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti, je izpolnjen, če odreditvena država da nedvoumno in jasno zagotovilo, da se bo zoper zahtevano osebo opravilo ponovno sojenje, če bo le-ta tako zahtevala.
A. A. bi lahko izpovedala le o postopku, povezanem z zavrnitvijo računa tožeče stranke, v katerem je sodelovala, in navodilih, ki jih je v zvezi s komunikacijo glede zavrnitve računa prejela od takratne zakonite zastopnice B. B. O tem, kakšen delež s strani tožeče stranke dobavljene embalaže je bil dejansko neustrezen pa glede na to, da pri pregledih embalaže ni bila prisotna, ni mogla sama zaznati.
Dokazi so namenjeni dokazovanju resničnosti trditev pravdnih strank. Če pravdne stranke konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih ne podajo, sodišče ne sme izvajati dokazov, ki bi dokazovale obstoj nezatrjevanih dejstev.
ZGJS člen 2, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/4, 86. ZCes člen 11, 11/2, 11/3. ZZD člen 84, 84/2,184.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninjenje gospodarske infrastrukture
Cestno javno infrastrukturo je na dan uveljavitve ZGJS urejal Zakon o cestah iz leta 1981, po katerem je bila javna cesta prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom (2. člen). Po takratni ureditvi pa so obstajale še druge ceste in poti, ki so bile osnovno sredstvo takratnih organizacij združenega dela in po izrecni določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o cestah niso bile javne ceste v smislu tega zakona. Te ceste in poti zato z uveljavitvijo ZGJS niso postale last občin ali države. Za zaključek, da gre pri posamezni cesti za javno infrastrukturo ni pomembno, kdo je imel vknjiženo pravico uporabe, prav tako ne, ali je bila cesta z oblastvenimi akti določena kot javna cesta. Določbo 11. člena, da ni javna cesta tista cesta, ki je osnovno sredstvo organizacije združenega dela, pa je treba razlagati na način, da ni pomembno, ali je bila kot osnovno sredstvo vpisana v poslovne knjige, ampak, da jo je ta pravna oseba dejansko uporabljala za svoje potrebe. Bistveno torej je, da je v naravi šlo za cesto, ki se je uporabljala za promet in jo je lahko vsakdo uporabljal. Dokazno breme, da je šlo za javno infrastrukturo, je na tožeči stranki, ki to dejstvo zatrjuje.
SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 7, 154, 154/1, 155, 155/1, 337, 337/1, 339, 339/1.
paketna prodaja - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice solastnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika - zakonita predkupna pravica v javnem interesu - funkcionalna celota - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - kršitev razpravnega načela - sodba presenečenja - obvestilo o nameravani prodaji
Čeprav je namen predkupne pravice omogočiti solastniku, da poveča svoj idealni delež lastninske pravice na določeni nepremičnini in da prepreči vstop tretjemu v solastninsko razmerje, v situaciji, ko gre za paketno prodajo funkcionalno povezanih nepremičnin, to ne more imeti prednosti.
Namen zakonite predkupne pravice iz 66. člena SPZ je omejiti število načeloma nezaželenih solastninskih položajev na nepremičninah. Namen zakonite predkupne pravice v javno korist pa je zagotoviti javno korist glede urejanja prostora in njegove smotrne rabe oziroma varstva in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 125, 125/1. ZPP člen 298, 298/4.
predhodni stečajni postopek - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - subsidiarna uporaba ZPP - smiselna uporaba ZPP - sklep procesnega vodstva - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - nedovoljenost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Za tiste sklepe, ki so potrebni za uspešno vodenje postopka zaradi insolventnosti, pa jih ZFPPIPP ne ureja drugače, ker jih sploh ne ureja (tak tipični primer je tudi možnost združitve predhodnih stečajnih postopkov v obravnavani zadevi), je treba uporabiti določbe ZPP, na katere citirano določilo odkazuje.
Prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta.
Ker gre za sklep formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep posebna pritožba ni dovoljena.
Upnik mora v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.