OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 61, 61/1.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zloraba - poslovni model - dejanski delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organizirani delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi in tretji toženki, ki sta ga napotili na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve oziroma tretje toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.
Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri prvi in tretji toženki, ki sta zagotavljali njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065312
ZKP člen 506, 506/4.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Podatki kazenskega spisa potrjujejo navedbe zagovornika v pritožbi, da je obsojeni poleg delnega plačila izpolnil posebni pogoj tudi v preostalem delu, torej v celoti poravnal znesek iz posebnega pogoja dne 6. 2. 2023, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obsojenega ugodilo in v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP napadeno sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojenega ustavilo.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - domneva insolventnosti
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika, vendar mora pri tem smiselno, kot to določa tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP, v pritožbi utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066611
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 193, 193/5, 193/6, 227, 228, 307, 307/1, 307/3, 323, 324, 340, 340/1, 340/1-1. URS člen 29, 29-4.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - opravičilo za izostanek z naroka - zaslišanje obdolženca - sprememba obtožbe - razumljivost izreka sodbe - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Dokazno breme je obrnjeno, kar pomeni, da je obdolženec tisti, ki mora sodišču predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje opravičljivost izostanka in hkrati predloga za preložitev glavne obravnave, naloga sodišča pa je, da presodi, ali je opravičilo utemeljeno ali ne. V skladu s sodno prakso ni pomembno, v kateri fazi je bil obdolženec zaslišan. Bistveno je, da je bil zaslišan tako, kot to določa ZKP, in da se je prejšnje zaslišanje nanašalo na isti predmet obtožbe. Z opisano spremembo obtožbe je bila zmanjšana kriminalna količina obdolženki očitanega kaznivega dejanja, zaradi česar državni tožilec ni prestopil okvira historičnega dogodka, opisanega v prvotni obtožnici (ki je enak opisu iz zahteve za preiskavo) in ni šlo za novo (drugo) kaznivo dejanje. Opis kaznivega dejanja bi lahko prilagodilo tudi sodišče samo, ne da bi s tem kršilo identiteto med obtožbo in sodbo.
Pravilne so pritožbene trditve tožnika o tem, kako sodna praksa razlaga določilo drugega odstavka 943. člena OZ in zakaj v izpostavljenih okoliščinah konkretnega primera ne gre za takšne izjemne okoliščine, kot jih določa drugi odstavek 943. člena OZ.
Ne glede na pogodbeno predvideno obvezno trajanje zaposlitve toženke pri tožeči stranki 12 mesecev se stranki v pogodbah o štipendiranju za primer krajšega trajanja zaposlitve pri štipenditorju nista dogovorili za sankcijo vračila vseh prejetih štipendij s strani toženke kot štipenditorke, če bi prekinila delovno razmerje prej kot po 12 mesecih zaposlitve pri tožeči stranki. Ker se je toženka nesporno zaposlila pri tožeči stranki, ki to zaposlitev šteje za izpolnitev obveznosti po pogodbi o štipendiranju, v pogodbah o štipendiranju ni podlage za vračilo prejetih štipendij s strani toženke.
Upnik mora v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.
URS člen 22. ZDR-1 člen 25, 131, 131/4, 161, 161/1, 217, 217/1. ZP-1 člen 156, 159, 163, 163/3.
zahteva za sodno varstvo - pravica do sorazmernega dela letnega dopusta - plačilo regresa za letni dopust - arbitrarnost sojenja - obrazložitev odločilnih dejstev - razumljivost obrazložitve - pravilna uporaba materialnega prava
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da ZDR-1 v določbi prvega odstavka 161. člena določa, da je delavec, ki ni v delovnem razmerju celotno koledarsko leto, upravičen zgolj do sorazmernega letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, v zvezi s tem pa ima pravico do sorazmernega dela regresa (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Stališče, ki ga v obširnih pritožbenih navedbah zastopa pritožnik, da se sorazmerni del letnega dopusta in v zvezi s tem regresa izračunava z upoštevanjem dopolnjenih mesecev zaposlitve, torej da je za najmanjšo enoto treba upoštevati celotni mesec zaposlitve, ne pa pravilo sorazmernosti uporabiti tudi za mesec, v katerem delavec ni zaposlen celotni mesec lahko namreč npr. pri zamenjavi delodajalcev privede do tega, da delavec, ki je na ravni celotnega koledarskega leta dejansko delal celo leto, ne bi imel pravice do celotnega dopusta in regresa. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi ob zakonski ureditvi, ko ZDR-1 v zvezi z letnim dopustom in regresom sledi t.i. pravilu sorazmernosti pri izračunu deleža letnega dopusta oz. regresa, pravilno da se to pravilo uporabi v celoti, torej tudi, da se izračuna sorazmerni del letnega dopusta za mesec, v katerem delavec ni zaposlen v celoti.
Ker so se navedbe tožeče stranke o dejstvih zaradi neprerekanja štele za priznane, njihovo dokazovanje niti ni bilo potrebno.
Tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti po sklenjeni naročniški pogodbi, aneksih in splošnih pogojih tožeče stranke, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno naložilo, da to stori.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 125, 125/1. ZPP člen 298, 298/4.
predhodni stečajni postopek - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - subsidiarna uporaba ZPP - smiselna uporaba ZPP - sklep procesnega vodstva - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - nedovoljenost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Za tiste sklepe, ki so potrebni za uspešno vodenje postopka zaradi insolventnosti, pa jih ZFPPIPP ne ureja drugače, ker jih sploh ne ureja (tak tipični primer je tudi možnost združitve predhodnih stečajnih postopkov v obravnavani zadevi), je treba uporabiti določbe ZPP, na katere citirano določilo odkazuje.
Prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta.
Ker gre za sklep formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep posebna pritožba ni dovoljena.
Oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, nima pravdne sposobnosti in ne more sama opravljati procesnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00065784
ZS člen 99, 99/II-3. ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZNP člen 10, 10/2, 93, 93/1, 93/2.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitev očetovstva - zavarovanje bodoče terjatve - sodna pristojnost za izvršbo
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva glede na citirane določbe ZNP-1 torej ni eden izmed postopkov za varstvo koristi otroka, opredeljenih v 93. člen ZNP-1,1 ampak je urejen v 6. oddelku X. poglavja Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (88. - 92. člen ZNP-1). To pa pomeni, da je v zvezi z njim treba uporabiti prvi odstavek 266. člena ZIZ in ne drugi odstavek 266. člena ZIZ. Glede na modificiran predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnica predlagala izdajo začasne odredbe zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, saj ji v tem primeru pripada zakonska dedna pravica, je za odločanje o utemeljenosti njenega predloga (če/ko bo upnica vložila predlog za ugotovitev očetovstva) res pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-12). Vendar pa je oziroma bi bilo za odločanje o izvršbi in zavarovanju tega predloga pristojno okrajno sodišče (zgoraj citirana 3. točka II. odstavka 99. člena ZS).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065752
KZ-1 člen 242, 242/1. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-1, 371, 371/1, 371/1-5, 393.
obsodilna sodba - ugovor zoper obtožbo - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - poprava obtožnice - zavrženje obtožnice - načelo akuzatornosti - zahteva upravičenega tožilca - ne bis in idem
Državna tožilka bi morala popraviti obtožnico ali zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, ali se je sama s tako odločitvijo strinjala ali ne. Zunajobravnavni senat zato ni imel nobene podlage za ponovno odločanje o istih ugovorih zoper isto obtožnico, o katerih je že odločil s sklepom z dne 26. 3. 2020, pač pa bi moral obtožnico zavreči.
Sklep z dne 14. 7. 2020, s katerim je senat "oživel" kazenski postopek, je bil izdan na pobudo sodišča, kar je v nasprotju z načelom akuzatornosti.
Za sklep o zavrženju obtožnice ne velja prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), zato lahko državni tožilec vse do zastaranja kazenskega pregona vloži novo obtožnico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065280
KZ-1 člen 86, 86/11.
izvršitev izrečene zaporne kazni - delo v splošno korist - način izvršitve kazni zapora - izmikanje
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je iz opisanega ravnanja obsojenega zaključiti, da ta pravnomočne obsodilne sodbe ne spoštuje in se opravi dela v splošno korist očitno izmika, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi obsojenega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Kakor pravilno opozarjata tudi dolžnika, je sodišče prve stopnje v 2. točki sklepa VL 70347/2017 z dne 3. 5. 2021, ki je postal pravnomočen dne 19. 8. 2021, že pravnomočno odločilo o vračilu posameznih premičnin dolžnici.
Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje nikakršnih razlogov, ki bi vsebinsko utemeljili odločitev v izreku. Pri tem je dodati, da pojasnilo sodišča prve stopnje, da je skladno z napotili sodišča druge stopnje v zadevi I Ip 258/2021 z dne 19. 8. 2021 naložilo A. A., da izroči v neposredno posest še premičnine, ki so naštete v izreku izpodbijanega sklepa, ne zadosti standardu obrazložene odločbe, saj je potrebno vsebinsko pojasniti razloge, ki so botrovali k temu, da se je izročitev premičnin naložila konkretnemu udeležencu hrambe.
SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 7, 154, 154/1, 155, 155/1, 337, 337/1, 339, 339/1.
paketna prodaja - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice solastnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika - zakonita predkupna pravica v javnem interesu - funkcionalna celota - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - kršitev razpravnega načela - sodba presenečenja - obvestilo o nameravani prodaji
Čeprav je namen predkupne pravice omogočiti solastniku, da poveča svoj idealni delež lastninske pravice na določeni nepremičnini in da prepreči vstop tretjemu v solastninsko razmerje, v situaciji, ko gre za paketno prodajo funkcionalno povezanih nepremičnin, to ne more imeti prednosti.
Namen zakonite predkupne pravice iz 66. člena SPZ je omejiti število načeloma nezaželenih solastninskih položajev na nepremičninah. Namen zakonite predkupne pravice v javno korist pa je zagotoviti javno korist glede urejanja prostora in njegove smotrne rabe oziroma varstva in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064961
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
Evropska unija (EU) - pravna pomoč med državami članicami EU - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - pogoji za predajo zahtevane osebe - izvršitev kazni zapora - sojenje v nenavzočnosti
Pogoj za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti, je izpolnjen, če odreditvena država da nedvoumno in jasno zagotovilo, da se bo zoper zahtevano osebo opravilo ponovno sojenje, če bo le-ta tako zahtevala.
krivdni stroški - vročitev vabila na glavno obravnavo
Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu je v predmetni kazenski zadevi sodišče priči A. A. poskusilo vročiti sodno pisanje - vabilo na glavno obravnavo za dne 10. 5. 2022. Do vročitve pisanj ni prišlo, saj priča sodnega pisanja na prijavljenem naslovu bivanja, ni dvignila, zaradi česar je bilo sodišče primorano sodno pisanje priči A. A. vročiti preko pooblaščenega vročevalca. Glede na navedeno je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZKP priči naložilo stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi.
obnova pravdnega postopka - obnovitveni postopek - obnovitveni razlog - sprememba pravnomočne odločbe - odločba centra za socialno delo - dokazna listina - višina denarne terjatve
Obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP bi bil podan le v primeru, če bi se sodba sodišča prve stopnje oprla na pravnomočno odločbo CSD, ta odločba, na katero je bilo sodišče vezano, pa bi kasneje odpadla, ker bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. V obravnavanem primeru pa pravnomočna odločba v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Ker je sodišče prve stopnje sporno odločbo CSD upoštevalo le v okviru dokazov, obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP ni podan.