Tožnik je bil v obdobju, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot družbenik in direktor družbe oziroma kot samozaposlen, sam dolžan obračunati in plačati prispevke ter o tem posredovati podatke, zato je dokazno breme plačila prispevkov na njegovi strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066842
DZ člen 254, 272, 295.. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67, 67/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
imenovanje novega skrbnika - razrešitev skrbnika - zloraba pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega.
V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.
Ker je bila tožnica do datuma nastanka invalidnosti dne 14. 3. 2022 od skupnih 29 let 7 mesecev in 4 dni pretežni del zavarovana za ožji obseg pravic, na relevantni datum ni izpolnila pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Zgolj dejstvi, da sta toženca sporno pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti užitka sklenila dobro leto dni po tem, ko je toženka postala solastnica predmetne nepremičnine, in le nekaj dni po tem, ko ju je tožnica z dopisom z dne 19. 8. 2020 (priloga spisa A8) seznanila, da se navkljub sporazumu z dne 29. 7. 20201 (priloga spisa A7), iz predmetne nepremičnine ne namerava izseliti in da bo sprožila postopek za delitev solastnine, še ne utemeljuje zaključka, da sta toženca ravnala nezakonito ali nemoralno.
Poleg tega pa je ustanovitev užitka na solastniškem deležu nekaj manj od prenosa solastninskega deleža na nepremičnini, zaradi česar ni videti ovir, da solastnik, ki lahko brez soglasja drugega solastnika prenese svoj solastniški delež (glej tretji odstavek 66. člena SPZ), na solastniškem deležu ustanovi užitek (kar je z zakonom tudi izrecno dovoljeno, kot izhaja iz 231. člena SPZ).
preizkus po uradni dolžnosti - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk - pripor - zavrnitev predloga za odpravo pripora - podaljšanje pripora po izreku sodbe - trajanje pripora po izreku sodbe - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
Določba 361. člena ZKP izrecno ne določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati obstoječe priporne razloge po razglasitvi sodbe do predložitve zadeve višjemu sodišču.
Obtoženi je v priporu na podlagi pravnomočnega sklepa razpravljajočega senata o podaljšanju pripora ob izreku obsodilne sodbe, izdanega na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP, torej zakonito.
ZPP člen 3, 13, 188. ZGD-1 člen 482, 504, 509, 511.
predhodno vprašanje - umik - zakoniti zastopnik
Prvostopno sodišče je o tem, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, A. A. ali B. B., odločilo kot o predhodnem vprašanju, v skladu s 13. členom ZPP v konkretni zadevi, s pravnim učinkom samo v tej pravdi.
ZPP člen 180, 180/1, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - popolnost tožbe - zadostna opredeljenost oz. določnost dajatvenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi tega sklepa se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Predlog za izvršbo se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (zadnja poved drugega odstavka 62. člena ZIZ). To pomeni, da tako predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot prva pripravljalna vloga, v kateri tožnik navede dejansko podlago toženkine obveznosti, skupaj tvorita tožbo. Ker je višina zahtevka opredeljena že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, toženka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni postavil določnega tožbenega zahtevka.
Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožnik zahteva plačilo vtoževanega zneska od toženca. Da je tožba formalno popolna, mora tožnik navesti dovolj dejstev, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - delovna nesreča - padec z lestve - delo na višini - nevarna dejavnost - priznana dejstva - izvedensko mnenje - pavšalne pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Delo, kakršnega je opravljal tožnik (frezanje utorov v steno z ročno frezo, težko 4 do 5 kg z višino dela cca. 2,5 metra od tal in stojno višino cca. 1 meter od tal), ni nevarna dejavnost oziroma ni delo na višini, temveč delo na zavarovani višini, ki se lahko opravlja tudi s pomočjo A lestve (A oblike, lesena, brez kakršnekoli protizdrsne zaščite). Izvedenec je pojasnil, da bi bilo res varneje, če bi se delo opravljalo z odrom, vendar je povedal tudi, da se delo lahko opravlja tudi na lestvi in je varno, če se pravilno dela. Slednje pa pomeni, da zavarovanec toženke ni kršil nobenih varnostnih predpisov (zato ni podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke), poleg tega pa ne gre za delo, pri katerem bi pretila povečana nevarnost, ki je tudi z najstrožjimi ukrepi ni mogoče odvrniti oziroma se ji izogniti, torej ne gre za nevarno dejavnost v smislu 149. in nadaljnjih členov OZ, zato ni podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke.
Dolžnikove pritožbene navedbe se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa. Tako ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede očitne pisne napake pri navedbi upnika v sklepu o izvršbi, kjer je zmotno naveden dolžnik.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 254, 254/3,. ZZVZZ člen 44b.
stroški zdravljena v tujini - pravica do povračila stroškov zdravljenja - izločitev izvedenca - postavitev drugega izvedenca
Dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ ni izpolnjen, saj je zavarovanec, kljub zahtevi po dodatni preiskavi, poseg opravil v tujini. Posledično najdaljša dopustna čakalna doba in razumen čas ne moreta biti presežena. Zdravstveno stanje zavarovanca ni dovoljevalo varne izvedbe operacije. Zahteva po dodatnih preiskavah je bila strokovno utemeljena, kar so potrdili tudi člani izvedenskega organa.
pravočasna dopolnitev tožbe - oddaja poštne pošiljke - bencinski servis
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na potrdilo o oddaji pošiljke na Bencinskem servisu Petrol, da je oddala pisanje 30. 4. 2021 ob 23.36 uri s sledilno številko. Na dohodnem zaznamku sodišča prve stopnje je ravno za pisanje s to sledilno številko zabeležen prejem dopolnitve tožbe.
nesklepčnost tožbe - dopolnitev tožbe - vsebina odgovora na tožbo - postopek v sporu majhne vrednosti - stroški etažnega lastnika - razmerja med etažnimi lastniki - neprerekana dejstva - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - pravno relevantna dejstva - zahteva sklepčnosti - sklepčnost tožbe po višini
Za sklepčnost tožbe zadošča, da tožnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine.
Ni mogoče pritrditi, da je tožba nesklepčna po višini, ker iz trditev ni razvidno koliko od vtoževanega zneska odpade na posamezni temelj.
obnova pravdnega postopka - obnovitveni postopek - obnovitveni razlog - sprememba pravnomočne odločbe - odločba centra za socialno delo - dokazna listina - višina denarne terjatve
Obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP bi bil podan le v primeru, če bi se sodba sodišča prve stopnje oprla na pravnomočno odločbo CSD, ta odločba, na katero je bilo sodišče vezano, pa bi kasneje odpadla, ker bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. V obravnavanem primeru pa pravnomočna odločba v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Ker je sodišče prve stopnje sporno odločbo CSD upoštevalo le v okviru dokazov, obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP ni podan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065449
ZNP-1 člen 6, 6/2, 21, 22, 70, 70/2. ZPP člen 97, 97/3. DZ člen 262.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pooblastilo za zastopanje - dvom v pristnost pooblastila - overitev podpisa - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - pravni interes prizadete stranke - udeleženci nepravdnega postopka - materialni udeleženci - raziskovalna dolžnost - varstvo ranljivih skupin - zdravstvene težave - skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost oblikovanja svobodne volje - demenca - zaslišanje na naroku - izvedensko mnenje
Sodišče mora v okviru raziskovalne dolžnosti in dolžnosti zavarovanja interesov nemočne osebe slišati tudi osebe, ki se potegujejo za skrbništvo (četudi nimajo tovrstnega zahtevka oziroma pravice to zahtevati), predvsem bližnje sorodnike.
Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Obravnavani primer je tipična situacija, ko je pooblastilo dvomljivo.
Sodišče je ravnalo prav, ko je nasprotno udeleženko zaslišalo na naroku, kjer se je prepričalo, da nasprotna udeleženka nima celovitega uvida v dogajanje okoli sebe.
zavrženje zahteve - zahteva za izločitev sodnika - smiselna uporaba
Če ni tožena stranka podala zahteve za izločitev sodnice, pa je sodišče vseeno na podlagi njenih trditev sklepalo, da je to smiselno zahtevala in zahtevo zavrglo, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
V tem socialnem sporu je mogoče upoštevati zdravstveno stanje in v zvezi s tem preostalo delovno zmožnost tožnika do datuma dokončne odločbe toženca. Tako so lahko relevantni tudi izvidi do tega datuma, kasnejši izvidi pa le toliko, kolikor se nanašajo na tožnikovo zdravstveno stanje do referenčnega dne.
ZZD člen 223, 265.. ZTLR člen 55.. ZSZ člen 5.. ZPP člen 339, 339/2-8.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - nezazidana stavbna zemljišča - družbena lastnina - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - navedbe, bistvene za odločitev
Sporno zemljišče je bilo pred lastninskim preoblikovanjem družbena lastnina v uporabi občine A. - Sklada stavbnih zemljišč.
Pri tem je šlo za neposredno izvrševanje funkcije družbene skupnosti glede urejanja in uporabe stavbnega zemljišča - za pravico razpolaganja z zemljiščem tako, da se daje v uporabo ali v začasno uporabo in zakup.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da služeče zemljišče ni predstavljalo družbenega sredstva v družbeni pravni osebi, zato ni podana "omejitev" priposestvovanja po 55. členu ZTLR.
Čeprav je pravilno priznana pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču na stacionarni način, je 3-tedensko zdravljenje dosojeno preuranjeno. V skladu s 1. odst. 48. člena POZZ je priznano 14-dnevno zdravljenje v naravnem zdravilišču na stacionaren način. Morebitno podaljšanje na 21 dni bo po 2. odst. 48. člena POZZ mogoče uveljavljati šele med samim zdravljenjem.