nesklepčnost tožbe - dopolnitev tožbe - vsebina odgovora na tožbo - postopek v sporu majhne vrednosti - stroški etažnega lastnika - razmerja med etažnimi lastniki - neprerekana dejstva - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - pravno relevantna dejstva - zahteva sklepčnosti - sklepčnost tožbe po višini
Za sklepčnost tožbe zadošča, da tožnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine.
Ni mogoče pritrditi, da je tožba nesklepčna po višini, ker iz trditev ni razvidno koliko od vtoževanega zneska odpade na posamezni temelj.
zavrženje zahteve - zahteva za izločitev sodnika - smiselna uporaba
Če ni tožena stranka podala zahteve za izločitev sodnice, pa je sodišče vseeno na podlagi njenih trditev sklepalo, da je to smiselno zahtevala in zahtevo zavrglo, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
pravočasna dopolnitev tožbe - oddaja poštne pošiljke - bencinski servis
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na potrdilo o oddaji pošiljke na Bencinskem servisu Petrol, da je oddala pisanje 30. 4. 2021 ob 23.36 uri s sledilno številko. Na dohodnem zaznamku sodišča prve stopnje je ravno za pisanje s to sledilno številko zabeležen prejem dopolnitve tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066842
DZ člen 254, 272, 295.. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67, 67/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
imenovanje novega skrbnika - razrešitev skrbnika - zloraba pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega.
V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je o zadevi že bila izdana sodba z dne 20. 10. 2021, da je bila decembra 2021 vročena strankam, predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika pa je bil podan 20. 7. 2022, torej več kot pol leta po prejemu sodbe. V teh dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika v skladu prvim odstavkom 320. člena ZPP.
ugotavljanje invalidnosti - delo s krajšim delovnim časom - dopolnitev izvedenskega mnenja
Vprašanje o tem, za kakšno delo in ob kakšnih pogojih je tožnica zmožna za delo, je bilo predmet presoje v predsodnem postopku ter kasneje zaradi vložene tožbe tudi predmet presoje pred sodiščem. V primeru, da tožnica s podanim izvedenskim mnenjem ni bila zadovoljna oziroma je pričakovala mnenje, ki bo sledilo njenim željam, to ne vodi k zaključku, da je mnenje pomanjkljivo, še manj pa, da izvedenski organ ni podal argumentiranega in jasnega odgovora.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
stroški postopka - nagrada izvedenca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenski organ ni pribavljal dodatne dokumentacije (zdravstvenega kartona). To pa pomeni, da člana izvedenskega organa nista upravičena do priznanja 102,00 EUR, kot je to odločilo sodišče prve stopnje.
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je mimo jasno izražene izjave toženke, kateri del tožbenega zahtevka pripoznava, izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave tudi glede 3. točke tožbenega zahtevka, čeprav toženka tega dela tožbe ni pripoznala. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predujem za izvedenca - predlog za obročno plačilo - zavrnitev predloga - pravica do poštenega sojenja - brezplačna pravna pomoč - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravica stranke do poštenega sojenja (enako varstvo pravic, 22. člen Ustave RS) je v primeru, ko bi ji bilo zaradi slabih finančnih zmožnosti onemogočeno ali oteženo dokazovanje s pomočjo izvedenca, varovana v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
ZPP ne daje podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065515
ZVPot člen 1, 1/11, 4. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1, 3. OZ člen 10, 171, 171/1, 171/2, 179, 240.
Prva toženka je v dveh delih prekršila svojo pogodbeno obveznost strokovnega popravila motorja. Izostal je preizkus delovanja motorja, ki bi kot del servisnega procesa moral biti v celoti opravljen še pred izročitvijo motorja tožniku ter pri ponovni montaži vztrajnika ni bila uporabljena nova matica, pač pa stara.
Nespametno ravnanje tožnika je sodišče utemeljeno štelo kot njegov soprispevek k nastanku škode.
ZKme-1 člen 61f. ZDR-1 člen 109, 109/1, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dokazna ocena izpovedi stranke - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - izguba zaupanja - višina denarnega povračila
Smiselna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sporni dokument ne predstavlja jasnega in nedvoumnega navodila, ker iz njega ne izhaja niti komu naj bi bil namenjen niti ni podpisana oseba, ki navodilo daje. Glede na to, da naj bi tožnica podala navodilo, da se gre v prepovedano reklamacijo, bi moralo biti takšno navodilo povsem jasno in nedvoumno.
Glede na to, da tožnica ni imela pristojnosti, da bi sploh izvedla nedovoljeno reklamacijo, sporni dokument tudi, če bi se lahko razlagal kot predlog oziroma navodilo za izvedbo nedovoljene reklamacije, nima neposrednih učinkov za toženko, saj tožnica s tem takšne reklamacije ne bi mogla doseči in posledično ne kršiti določb ZKme-1. Upoštevajoč navedeno je še toliko bolj pomembno, da bi toženka dokazala, zakaj se je zaradi takšnega ravnanja do te mere porušilo zaupanje do tožnice, ki je pred tem delala pri toženki 20 let, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
priposestvovalna doba - priposestvovanje in pravična posest po odz - pristna posest
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi med drugim pravilno izhajalo iz paragrafa 1477 ODZ, ki je urejal izredno priposestvovanje in je določal, da kdor opira priposestvovanje na dobo tridesetih ali štiridesetih let, mu ni treba označiti pravičnega naslova, priposestvovanje v tej daljši dobi pa izključuje nepoštena posest, ki mu je dokazana. Za priposestvovanje nepremičnin je bila namreč v ODZ predpisana tridesetletna doba, za takšno priposestvovanje pa ni bilo treba izkazati pravnega naslova, temveč le, da je posest pravična (dobroverna) in pristna (da ni viciozna).
Nemožnost priposestvovanja velja le za tiste dediče, katerih pravni prednik je posest pridobil s silo, zvijačo ali na skrivaj - viciozno (paragraf 1464 ODZ), kar pa se, kot je obrazloženo, v obravnavani zadevi s strani A. A. ni zgodilo. Sicer pa nedobroverna posest prednika ne onemogoča pridobitve lastninske pravice dobrovernemu nasledniku oz. dediču. Skladno s paragrafom 1463 ODZ nepoštenje prejšnjega posestnika ne ovira poštenega naslednika ali dediča, da prične s priposestvovanjem od dne svoje posesti.
izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - kazen zapora - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Daljše časovno obdobje, ki je preteklo od zadnje pravnomočne sodbe za istovrstno kaznivo dejanje, je nedvomno okoliščina, na podlagi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pričakovati, da obdolženec tovrstnih kaznivih dejanj ne bo ponavljal. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je časovno oddaljenost od konkretnega dogodka potrebno šteti kot olajševalno okoliščino v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1.
V pritožbi izpostavljeni okoliščini, da obdolženec očitanega kaznivega dejanja ni priznal, niti ni pokazal nikakršnega obžalovanja ni mogoče šteti kot obteževalni okoliščini. V okvir z Ustavo RS zagotovljene pravice do obrambe namreč sodi obdolženčeva pravica, da oblikuje in izvaja strategijo obrambe po svoji presoji in v skladu s svojimi interesi. Zagovor, v katerem obdolženec zanika storitev očitanega kaznivega dejanja in obramba z molkom sta zgolj dve strategiji obrambe, ki temeljita na domnevi nedolžnosti in izhajata iz temeljne pravice do poštenega postopka.
ZZ člen 29, 36. ZIntPK člen 4, 4-9, 4-12, 9-13, 37, 38, 39. ZLV člen 68.
ravnatelj - izbirni postopek - kršitev pravil postopka - sklep o imenovanju - razveljavitev sklepa
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja kandidiranje na lokalnih volitvah politično dejanje (politično udejstvovanje oziroma participacijo) in da sta imela D. D. in C. C. politični stik, ki je od slednjega terjal obvestitev predsednice zavoda o tem oziroma njegovo izločitev iz postopka.
prometna nesreča - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina eggshell skull - sprožilni dejavnik - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - predpravdni stroški
Dokazno breme, da je tožnikova poškodba, ki jo je povzročila zavarovanka toženke, vplivala na manifestacijo njegovih kasnejših težav z vratno hrbtenico, je bilo na tožniku, vendar ga ni zmogel, zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo teh težav pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - premoženje, ki spada v stečajno maso
Stečajni upravitelj lahko kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne prijavo terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika pri teh procesnih dejanjih ni potrebno.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 145, 145/1, 145/2. ZIN člen 18, 18/1, 19, 19/1, 24, 24/1, 24/4, 32, 32/1.
zahteva za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokaz iz drugega postopka - inšpekcijski postopek - privilegij zoper samoobtožbo
Inšpektor je izjavo osumljenca pridobil v okviru pooblastil oziroma pravic in dolžnosti gozdarske inšpekcije ter izključno za potrebe inšpekcijskega postopka, torej zoper sedanjega osumljenca ni de facto vodil kazenske preiskave, in ga pred zaslišanjem tudi ni bil dolžan poučiti o privilegiju zoper samoobtožbo.
sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev sklepa - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.
neupravičen pripor - ekstradicijski pripor - odškodnina zaradi okrnitve svobode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - pravična denarna odškodnina
Vprašanje odškodninske odgovornosti za ektradicijski pripor ni odvisno od izida kazenskega postopka, pač pa je odvisno od izida ekstradicijskega postopka.
Tožnik je bil utemeljeno prijet oz. aretiran ob poskusu prestopa državne meje, ker je bila RS to dolžna storiti. Tožnikovo prijetje je bilo tako za razliko od drugih kazenskih postopkov, kjer pride do prijetja osumljenca in posledično do pripora, za RS obligatorno. Zato ne glede na izid izročitvenega postopka prijetje samo ni bilo protipravno in to ni postalo niti za nazaj oz. ne more iti v breme RS, pač pa kvečjemu v breme države prosilke oz. države, ki je mednarodno tiralico izdala. Ni podlage, da po kateri bi RS odgovarjala za neupravičeno tiralico tuje države; pregon mednarodnega kriminala temelji na načelu zaupanja, sicer sploh ne bi bil mogoč in bi države odvračal od vsakršnega realiziranja mednarodnih tiralic.