prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - vpogled v sodni spis
Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je vročitev, ker pooblaščenec tožene stranke pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ni dvignil, štela za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev predloga pa je začel teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065581
URS člen 21, 21/1, 26, 26/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243.
bivalne razmere v zaporu - bivalne razmere v priporu - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - delo zapornika med prestajanjem kazni - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zdravstveni karton
Bistveno je, da se k presoji, kdaj bivanjske razmere prestopijo dopusten prag, ne pristopa zgolj po matematični formuli, ki bi kršitev pravic osebnosti izenačile z določeno kvadraturo prostora, ki jo je imel posameznik na voljo. Vsakega odstopa od želene kvadrature ni mogoče izenačiti z neprimernimi razmerami.
Tožnik v pritožbi zmotno navaja, da se pri izračunu kvadrature osebnega prostora ne sme upoštevati tudi prostor, ki ga zaseda pohištvo.
Golo dejstvo, da naj bi bili v času tožnikovega bivanja prostori 144,4 % zasedeni, kar naj bi potrdila tudi priča A. A., avtomatično ne pomeni, da tožnik ni imel na voljo dovolj osebnega prostora.
Ni potrebno, da bi sodišče za enostaven pregled zdravstvenega kartona (iz katerega jasno izhaja, da v njem niso zavedene zatrjevane težave) postavilo sodnega izvedenca medicinske stroke. Toliko strokovnega znanja, da sodišče prebere zdravstveni karton in ugotovi, katere bolezni so v njem navedene in katere ne, ima tudi sodišča samo.
spor majhne vrednosti - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dovoljeni pritožbeni razlogi
Predmet izpodbijanega sklepa je ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse in ne vprašanje, ali so podani pogoji za taksno oprostitev. Tožeča stranka je predhodno že poskusila s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, vendar pri tem ni bila uspešna. Zato ponovne navedbe o njenem finančnem stanju ne morejo biti predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Pritožnica bi lahko uspela le, če bi izkazala, da je odmerjeno sodno takso plačala.
izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - kazen zapora - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Daljše časovno obdobje, ki je preteklo od zadnje pravnomočne sodbe za istovrstno kaznivo dejanje, je nedvomno okoliščina, na podlagi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pričakovati, da obdolženec tovrstnih kaznivih dejanj ne bo ponavljal. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je časovno oddaljenost od konkretnega dogodka potrebno šteti kot olajševalno okoliščino v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1.
V pritožbi izpostavljeni okoliščini, da obdolženec očitanega kaznivega dejanja ni priznal, niti ni pokazal nikakršnega obžalovanja ni mogoče šteti kot obteževalni okoliščini. V okvir z Ustavo RS zagotovljene pravice do obrambe namreč sodi obdolženčeva pravica, da oblikuje in izvaja strategijo obrambe po svoji presoji in v skladu s svojimi interesi. Zagovor, v katerem obdolženec zanika storitev očitanega kaznivega dejanja in obramba z molkom sta zgolj dve strategiji obrambe, ki temeljita na domnevi nedolžnosti in izhajata iz temeljne pravice do poštenega postopka.
ZKme-1 člen 61f. ZDR-1 člen 109, 109/1, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dokazna ocena izpovedi stranke - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - izguba zaupanja - višina denarnega povračila
Smiselna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sporni dokument ne predstavlja jasnega in nedvoumnega navodila, ker iz njega ne izhaja niti komu naj bi bil namenjen niti ni podpisana oseba, ki navodilo daje. Glede na to, da naj bi tožnica podala navodilo, da se gre v prepovedano reklamacijo, bi moralo biti takšno navodilo povsem jasno in nedvoumno.
Glede na to, da tožnica ni imela pristojnosti, da bi sploh izvedla nedovoljeno reklamacijo, sporni dokument tudi, če bi se lahko razlagal kot predlog oziroma navodilo za izvedbo nedovoljene reklamacije, nima neposrednih učinkov za toženko, saj tožnica s tem takšne reklamacije ne bi mogla doseči in posledično ne kršiti določb ZKme-1. Upoštevajoč navedeno je še toliko bolj pomembno, da bi toženka dokazala, zakaj se je zaradi takšnega ravnanja do te mere porušilo zaupanje do tožnice, ki je pred tem delala pri toženki 20 let, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
predlog za obnovo postopka - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote
Predlagateljici v predlogu nista pojasnili, zakaj manjšega dela svojih sredstev ne moreta unovčiti za plačilo sodne takse, prav tako pa nista navedli, da kratkoročne poslovne terjatve še niso zapadle ali da so vse težko izterljive oziroma niso unovčljive ter da so vsa sredstva nujno potrebna za poslovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065515
ZVPot člen 1, 1/11, 4. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1, 3. OZ člen 10, 171, 171/1, 171/2, 179, 240.
Prva toženka je v dveh delih prekršila svojo pogodbeno obveznost strokovnega popravila motorja. Izostal je preizkus delovanja motorja, ki bi kot del servisnega procesa moral biti v celoti opravljen še pred izročitvijo motorja tožniku ter pri ponovni montaži vztrajnika ni bila uporabljena nova matica, pač pa stara.
Nespametno ravnanje tožnika je sodišče utemeljeno štelo kot njegov soprispevek k nastanku škode.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 15, 39.. OZ člen 147, 178, 179, 163.. ZMed člen 27, 28.
plačilo odškodnine - kršitev ugleda in dobrega imena - preklic izjave in opravičilo - kolizija pravic - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - predsednik uprave - relativna javna oseba
Sodišče prve stopnje je pravilno kot pravno podlago uporabilo ustrezne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 147., 179., 178. člen OZ, 15. in 39. člen Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah - EKČP (10. člen) in sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Sodišče prve stopnje je pravilno izvedlo tehtanje med človekovimi pravicami v koliziji - pravico do osebnega dostojanstva tožnika in pravica do svobode izražanja tožencev (svoboda novinarskega izražanja).
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik relativna javna oseba zaradi opravljanja uradne funkcije predsednika uprave C., predsednika nadzornega sveta B 1 in B 2 ter ekonoma A., ki je v letu 2011 tudi podal izjavo v parlamentu, ki je bila takrat posneta, v predmetnem prispevku pa kot arhivsko predvajana z namenom predstavitve različnih stališč o deset let trajajočih stečajnih postopkih, v interesu javnosti po informiranosti.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 145, 145/1, 145/2. ZIN člen 18, 18/1, 19, 19/1, 24, 24/1, 24/4, 32, 32/1.
zahteva za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokaz iz drugega postopka - inšpekcijski postopek - privilegij zoper samoobtožbo
Inšpektor je izjavo osumljenca pridobil v okviru pooblastil oziroma pravic in dolžnosti gozdarske inšpekcije ter izključno za potrebe inšpekcijskega postopka, torej zoper sedanjega osumljenca ni de facto vodil kazenske preiskave, in ga pred zaslišanjem tudi ni bil dolžan poučiti o privilegiju zoper samoobtožbo.
zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - premoženje, ki spada v stečajno maso
Stečajni upravitelj lahko kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne prijavo terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika pri teh procesnih dejanjih ni potrebno.
ZIUPOPDVE člen 33, 87, 87/1, 87/4, 87/5. ZZUOOP člen 56. ZDR-1 člen 6. URS člen 2.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - povečan obseg dela - COVID-19 - delo na domu - diskriminacija
Ker so se posebni, strožji (varnostni) ukrepi, ki so jih bili dolžni v okviru reorganizacije dela izvajati vsi zaposleni v javnih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih, v katerih so bili še posebej (nadpovprečno) izpostavljeni možnosti okužbe, izvajali v prostorih delodajalca, je tožena stranka utemeljeno odločila, da za čas dela od doma zaposlenim ta dodatek ne pripada.
Za povečan obseg dela je predvideno plačilo v skladu z določbami ZSPJS ter Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence in ne plačilo po 87. členu ZIUPOPDVE.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - pravice solastnika - stvarna legitimacija - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg v solastninsko pravico - razmerja med etažnimi lastniki
Toženčev poseg pomeni poseg v solastninsko pravico toženca, nadstrešek prejšnjega ne nadomešča, je bistveno večji, predimenzioniran, zastira pogled, onemogoča čiščenje okna, s konstrukcijo je poseženo v skupno streho. Zato so trditve, da poseg ne presega tolerančnega praga, ki bi pomenil oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice, neutemeljene. Enako velja za pavšalne trditve, da je arhitektonsko sedanje stanje boljše od prejšnjega in da je objekt pridobil na vrednosti.
Tožnik ima brez dvoma pravni interes, da brani svojo solastninsko pravico proti posegom, ki vzemirjajo to njegovo pravico, in za to utemeljeno zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja nepremičnine.
začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma po sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagateljica začetka postopka osebnega stečaja lahko dosegla drugačen položaj od obstoječega, to pa bi ji lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je (po tem, ko je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti na terjatve iz naslova globe in na podlagi zakonite preživnine ne učinkuje, saj takšne terjatve s koncem postopka osebnega stečaja ne prenehajo in bi jih upniki lahko uveljavljati proti stečajni dolžnici tudi po koncu postopka osebnega stečaja – drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP) očitno ocenilo, da dolžnica ne more doseči odpusta obveznosti in je zato predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.
Vendar pa iz izpodbijanega sklepa izhaja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnica zapadlo in neplačano terjatev do upnika v znesku 226,50 EUR, na katero pa odpust obveznosti lahko učinkuje, sodišče prve stopnje pa tega pri svoji odločitvi očitno ni upoštevalo. Pritožnici pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti ob obstoju dolga, ki bi ji bil lahko odpuščen, ni mogoče odreči.
sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev sklepa - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.
Izhodišče za določitev obsega stikov, je pravica otroka, da z vsakim od staršev preživi enako časa, razen če okoliščine, ki opredeljujejo otrokovo korist, določajo, da se stike enega od staršev omeji v korist drugega od staršev.
predujem za izvedenca - predlog za obročno plačilo - zavrnitev predloga - pravica do poštenega sojenja - brezplačna pravna pomoč - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravica stranke do poštenega sojenja (enako varstvo pravic, 22. člen Ustave RS) je v primeru, ko bi ji bilo zaradi slabih finančnih zmožnosti onemogočeno ali oteženo dokazovanje s pomočjo izvedenca, varovana v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
ZPP ne daje podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila - podatki o imetniku pravice - fizična oseba kot imetnik pravice - enotna matična številka občana (EMŠO) - pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe
Glede na določbe ZZK-1 se za enoznačno identifikacijo imetnika pravice – fizične osebe, uporablja EMŠO. V prvem odstavku 25. člena ZZK-1 so opredeljeni podatki o fizični osebi – imetniku pravic, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Obsegajo tudi podatke EMŠO, izjema od tega pravila je določena le za sodno odločbo oziroma odločbe drugih državnih organov, ki so podlaga za vpis. Pa tudi v takem primeru, ko v odločbi podatek o EMŠO ni naveden, zakon zahteva, da se priloži kopija osebne izkaznice. V konkretnem primeru je vpis predlagan na podlagi pogodbe. Oseba, to je fizična oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, mora biti označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (prvi odstavek 32. člena ZZK-1), torej mora biti navedena tudi enotna matična številka občana, EMŠO, kot to določa druga točka prvega odstavka 24. člena ZZK-1.
Pritožnik z razlogovanjem, da za identifikacijo zadošča le navedba rojstnega datuma, ni uspešen. Odsvojitelj, fizična oseba, ni bil označen s potrebnimi podatki.
kršitev temeljnih pravic delavcev - enovito kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni element kaznivega dejanja - zavestna kršitev predpisov - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - ukrepi v sodnih zadevah - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - vložitev pri pristojnem sodišču
Vrhovno sodišče RS je s sodbo I Ips 13230/2013 z dne 13. 6. 2019 zavzelo stališče, da ima obravnavano kaznivo dejanje naravo enovitega in kolektivnega kaznivega dejanja, kar pomeni, da kljub temu, da posamezna izvršitvena ravnanja izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1, gre pri njih za kvantitativno povečanje znotraj istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. Delitev posameznih ravnanj storilcev na samostojna kazniva dejanja bi nasprotovala tako vsebini samega historičnega dogodka kot smislu in namenu predmetne kazenskopravno varovane dobrine - najosnovnejših pravic in socialne varnosti delavcev.
V primeru, da gre za ponavljajočo se kaznivo dejavnost v določenem časovnem obdobju (ne glede na to, ali gre za enovito kaznivo dejanje, nadaljevano ali kolektivno kaznivo dejanje ali dejanje z nedoločenim številom ponavljanj) velja, da je kaznivo dejanje storjeno, ko je storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo kaznivega dejanja. Nadalje je treba upoštevati posebno naravo tega kaznivega dejanja kot trajajočega delikta glede nekaterih izvršitvenih načinov.
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je dne 29. 4. 2020 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, torej ravno v času zadržanja zastaranja kazenskega pregona po drugem odstavku 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ. Slednji je bil dne 28. 3. 2020 objavljen v Uradnem listu RS in je začel veljati naslednji dan po objavi. Zakon je prenehal veljati dne 1. 6. 2020. Pritožniki pravilno opozarjajo, da omenjeni zakon obravnava roke, ki se nanašajo na sodne zadeve v teku, pri čemer pa sami spregledajo, da je predmetna kazenska zadeva z vložitvijo na pristojno sodišče postala sodna zadeva, dodeljena ji je bila tudi opravilna številka kazenske zadeve. Posledično je zanjo nastopilo začasno zadržanje zastaranja kazenskega pregona z dnem vložitve, ponovno pa steklo dne 1. 6. 2020.
Ne gre za pomanjkanje konkretizacije zavestne kršitve relevantnih predpisov s področja delovnega oziroma socialnega prava, saj nadaljnja razčlemba subjektivnega zakonskega znaka v opis niti ne sodi. Do kršitve bi lahko prišlo šele z izostankom konkretizacije abstraktnega dela opisa, ko torej v konkretnem delu opisa ne bi bili določeni opisani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja. Opis, v katerem se obdolžencema za točno določeno obdobje očita, da za delavki nista plačevala dela plač, regresa, drugih prejemkov iz delovnega razmerja in prispevkov za socialno varnost, vsebuje dovolj jasno in vsebinsko napolnjeno konkretizacijo zavestne opustitve plačila dela navedenih plačil in dajatev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - pritožba zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika - obvezne sestavine pritožbe - popolna pritožba - prepozna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - tehten razlog
Obvezne sestavine pritožbe določa 335. člen ZPP, pri čemer sta nujni le dve in sicer navedba odločitve zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika. Sporna pritožba ju vsebuje. Celo več, vsebuje tudi navedbo, da se sklep izpodbija v celoti in pritožbene razloge. Odločitev o zavrženju pritožbe, ki je oprta na zaključek o njeni nepopolnosti, zato ni pravilna. Enako velja za zaključek, da je pritožba nerazumljiva. Razumljivost pritožbe namreč ni pogoj za njeno popolnost. V primeru take pritožbe pritožbeno sodišče odločitev preizkusi le po uradni dolžnosti - torej v delu, v katerem stranka ni uspela in glede kršitev, ki so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.
Ker je bila pritožba prepozna, je pravilno zavržena.
povrnitev premoženjske škode - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP. Sodišče je razumno ocenilo razhajanja v tožnikovih trditvah, izpovedi in izjavah v kazenskem postopku.