povrnitev premoženjske škode - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP. Sodišče je razumno ocenilo razhajanja v tožnikovih trditvah, izpovedi in izjavah v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070199
OZ člen 147, 147/3, 148, 148/2, 365, 366, 366/2, 1060. ZZZ-1 člen 18. ZPP člen 112, 112/2.
odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - pojem škode v zvezi z delom - kršitev najemne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - sodna poravnava - učinek sodne poravnave v regresni pravdi - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe - priporočeno po pošti oddana vloga
Glede pravne podlage tožbenega zahtevka se je v konkretni zadevi opredelilo že Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 78/2016 z dne 7. 2. 2018. Pa tudi sicer tožnici uveljavitev regresnega zahtevka zoper toženca omogoča tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje sodišče prve stopnje, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ, za katero se v pritožbi zavzema toženec. V obeh navedenih določbah povrnitev plačane odškodnine z regresno tožbo ni omejena le na primere naklepne povzročitve škode, pač pa je po obeh pravnih podlagah dopustna tudi v primerih, ko je škoda povzročena iz hude malomarnosti. Prav ima pritožba, da fizična oseba, ki je član organa pravne osebe za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Vendar pa v konkretnem primeru od toženca povrnitve škode ne zahteva oškodovanka, temveč tožnica (RS) na podlagi regresnega zahtevka, kar pa ji omogoča, kot je bilo že navedeno, tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ.
Vprašanje, ali bi toženec kot stranski intervenient v prvotni pravdi med tožnico in oškodovanko lahko preprečil sodno poravnavo, na odločitev v tem postopku nima nobenega vpliva. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo stališču Vrhovnega sodišča RS, da sodna poravnava, sklenjena v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico povzročitelja škode, nima intervencijskega učinka v regresni pravdi med zavarovalnico in povzročiteljem škode, saj je v dokaznem postopku ugotavljalo in v sodbi utemeljilo vse elemente civilnega delikta, torej da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, torej odgovornost na strani povzročitelja škode, ter njeno višino.
365. člen OZ določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsemi drugimi upnikovimi dejanji zoper dolžnika pred sodiščem ali drugimi pristojnimi organi, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Nesporno je takšno dejanje upnica (oškodovanka) opravila z vložitvijo zahteve za zavarovanje dokazov, ki jo je moč šteti med druga dejanja zoper dolžnika, da se ugotovi višina in obseg nastale škode na nepremičnini. Takrat je bilo zastaranje nedvomno pretrgano. Zastaranje se je nadalje pretrgalo z vložitvijo tožbe pred sodiščem v ... ter nato še z vložitvijo tožbe pred slovenskim sodiščem. Tožnica torej oškodovanki ni poravnala zastarane terjatve.
Pritožbeno sodišče v celoti sledi stališču sodišča prve stopnje, da vodenje in skrb za rezidenco, v kateri se opravljajo naloge diplomatskega predstavništva, nedvomno sodi med obveznosti v zvezi z delom veleposlanika. Vrhovno sodišče RS je v citiranem razveljavitvenem sklepu pritrdilno odgovorilo na postavljeno vprašanje, ali je bilo ravnanje, s katerim je toženec oškodovanki povzročil škodo, v zvezi z njegovimi delovnimi dolžnostmi. Pojasnilo je, da besedne zveze „v zvezi z delom“ teorija odškodninskega prava ne razlaga restriktivno, z omejitvijo na dejanja, ki so nujen del delavčevih delovnih nalog ali so z njimi v tesni zvezi; nasprotno: v zvezi z delom so dejanja delavca med izvrševanjem delavnih nalog in so z izvrševanjem povezana, čeprav niso niti logično povezana z izvrševanjem same naloge.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/4, 77/5. ZNP-1 člen 40, 173.
sodna določitev meje - potek meje - dokončna ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobroverna lastniška posest - zadnja mirna posest - kriterij pravičnosti - način uporabe nepremičnine - neuporaba nepremičnine
Enega dela spornega mejnega prostora ne uporablja nihče od udeležencev. Ker na tem delu nihče ni izkazal močnejše pravice niti zadnje mirne posesti, je sodišče mejo utemeljeno določilo na podlagi kriterija pravične ocene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065164
OZ člen 649, 652. ZVPot člen 35, 35/2.
gradbena pogodba - ustna pogodba - oblika ad probationem - soglasje naročnika - odmik od gradbenega načrta - pisno soglasje - varstvo potrošnikov - gradbena knjiga - stroški izkopa - dokazno breme
Med pravdnima strankama je bila sklenjena ustna gradbena pogodba. Zanjo se ob upoštevanju 649. člena OZ sicer zahteva pisna oblika. Vendar pisna oblika ni pogoj za veljavnost. Predpisana je predvsem zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov.
Ker sta toženca potrošnika, jima določba drugega odstavka 35. člena ZVPot nudi še posebno varstvo. Tožnika zavezuje, da tožencema kot potrošnikoma omogoči preverbo pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oz. opravljene storitve.
Tožnik je tisti, ki mora s prepričljivostjo dokazati, da je dela/količine, ki jih je zaračunal, tudi zares opravil/dobavil. Tožnik svojega dokaznega bremena ni zmogel; ni poskrbel za ustrezno dokumentacijo, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, katera dela/material sta toženca naročila in v kakšni količini jima je bil dobavljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065836
SPZ člen 11, 11/1, 119, 119/6. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - etažna lastnina - domneva lastninske pravice - posest stanovanja - vplačila v rezervni sklad - neporavnane obveznosti
Uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja torej ni dopustno. Sicer pa tista dejstva, ki so ob pravilni razlagi materialnega prava odločilna za razsojo, niso sporna.
Ali ima stanovanje v posesti, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, na dolžnost etažnega lastnik vplačevati prispevek v rezervni sklad, ne vpliva (razen če lastnik s kom tretjim, npr. posestnikom stanovanja, sklene drugačen dogovor).
stroški v nepravdnem postopku - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - materialni položaj - finančno stanje - prosti preudarek - premoženjske razmere - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov
Postopek za postavitev pod skrbništvo je res voden zaradi varstva koristi določene osebe, a to ni edina okoliščina, ki jo sodišče pri odločitvi o stroških postopka lahko upošteva. Na podlagi prvega odstavka 70. člena ZNP-1 lahko sodišče namreč o stroških odloči po prostem preudarku, tak preudarek pa omogoča upoštevanje vseh okoliščin konkretnega primera.
DZ člen 7, 7/4, 16, 153. ZSV člen 15, 49, 49/2, 81, 83. ZSDP-1 člen 89. ZUPJS člen 34, 34/2.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - izvajanje stikov - stiki otroka s staršem - pristojnost centra za socialno delo - krajevna pristojnost - načrt pomoči družini in otroku - največja korist otroka - delovni čas - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod
Določbo 153. člena DZ je treba razumeti tako, da je center za socialno delo dolžan izvajati potrebna dejanja za varstvo največje otrokove koristi tudi izven svojega delovnega časa.
razmerja med starši in otroki - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izvajanje starševske skrbi - stiki z mladoletnim otrokom - začasna ureditev stikov - razširitev stikov - nastanek težko nadomestljive škode - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Otrok je navezan na oba starša ter ima z vsakim od njiju dober odnos. Bistveno je, da ima z očetom redne stike, s čimer se ohranja njuna medsebojna povezanost. V teh okoliščinah otrok z vidika začasne ureditve stikov ni ogrožen, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
dokazovanje z izvedencem - strokovno vprašanje - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - založitev predujma
Za ugotovitev vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem zavarovanca tožene stranke in obsegom škode, ki je zaradi takšnega ravnanja nastala, je potrebno strokovno znanje s področja medicinske stroke.
ZNB člen 3, 3/1, 4, 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 31/2-3, 32, 32/1. ZVZD-1 člen 5, 7, 10, 11, 12, 52. ZDR-1 člen 33, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - protiustavnost - diskriminacija
Tožnici sta bila pisno opozorilo in izpodbijana odpoved podana iz utemeljenega razloga. Z neupoštevanjem navodila toženca o obveznem testiranju je kršila svoje pogodbene obveznosti iz 34. člena ZDR-1. Kršila pa je tudi prvi odstavek 33. člena ZDR-1, saj zaradi neopravljenega testiranja ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in je bila zato odsotna z dela neupravičeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068214
ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 285.c, 285.c/1,285.č, 285.č/6.. KZ-1 člen 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravni pouk obdolžencu - predobravnavni narok - priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - omilitev kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - stroški kazenskega postopka
Po kratkem posvetovanju obtoženca z zagovornikom, je obtoženec izjavil, da krivdo po obtožbi prizna. Povedal je, da ne prereka nobenega dejstva, kot mu je očitano in da je storil kaznivo dejanje na način in v opisanih časovnih in krajevnih okoliščinah, kot je navedeno v izreku odločbe. Na dodatno vprašanje je odgovoril, da je priznanje krivde dano prostovoljno in da ga v to ni nihče prisilil. Predsednica senata ga je ponovno poučila, da je priznanje krivde, v kolikor ga bo predsednica senata s sklepom sprejela, nepreklicno, nakar je obtoženec ponovno izjavil, da je pravni pouk razumel in da vztraja na dani izjavi o krivdi. Šele za tem je predsednica senata priznanje krivde sprejela in nato obrazložila, da iz spisovnih podatkov in dokazov, ki se nahajajo v spisu, izhaja, da je priznanje obtoženca podprto z listinskimi dokazi.
ZPND člen 22a, 22d. ZNP-1 člen 5, 42. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
družinsko nasilje - družinsko nasilje nad otroki oziroma mlajšimi polnoletniki - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - zaslišanje stranke - izvedba naroka - narok v nepravdnem postopku - oprava naroka v nepravdnem postopku - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - neizvedba naroka - neizvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nasprotni udeleženec kot pomemben nasprotni dokaz predlagateljičinim trditvam o nasilju izpostavlja svoje zaslišanje, s katerim bi ovrgel resničnost njenih trditev. Navedeni dokaz bi sodišče lahko izvedlo le na naroku za glavno obravnavo. Tako se izkaže kot utemeljen tudi očitek nasprotnega udeleženca o bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče ni izvedlo naroka, ki je bil potreben zaradi izvedbe dokazov. Iz določila 22a. člena ZPND izhaja, da se za postopek odločanja o ukrepih uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če v ZPND ni drugače določeno. Nepravdni postopek ureja ZNP-1, ki določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, razen če zakon ne določa drugače. ZNP-1 za razliko od prejšnje ureditve v ZNP izrecno določa, da sodišče opravi narok in izvede obravnavo. Sedanja ureditev glede naroka je tako skladna z določbami ZPP, da sodišče odloči na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja in da sodišče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov odloči le, če zakon tako določa (4. člen ZPP). Ker v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, je poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do izjave v postopku, hkrati pa je z opustitvijo izvedbe naroka zagrešilo kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je bilo zato treba razveljaviti že zaradi obstoja pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068225
KZ-1 člen 170, 170/1, 191, 191/1.. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje posilstva - uporaba sile - dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Uvodoma je treba ugotoviti, da kazniva dejanja izvirajo iz obdobja, ko sta bila obtoženec in oškodovanka še poročena in da se je obtožencu očitano nasilje odvijalo med štirimi stenami, brez prič. Pri takih dejanjih, ko sta glavna akterja sprta in vsak na svoji strani, drugih dokazov pa ni na voljo oziroma so zgolj posredni, je dokazna ocena, razumljivo otežena in je odvisna le od presoje navedb udeležencev konflikta.
Pritožbene očitke, ki se nanašajo na kaznivi dejanji posilstva, je treba presojati hkrati z obtožbenimi očitki glede nasilja v družini, saj gre za celotno in medsebojno povezanost. Pri posilstvih namreč ne gre za ločeni dejanji nasilja, pač pa za celotno izvajanje psihofizičnega nasilja nad oškodovanko, ki se je v dveh primerih izrazilo z nasilno spolno prevlado nad oškodovanko.
Ker je bolnišnica, nato pa še policija, reagirala zaradi domnevnega fizičnega nasilja obtoženca, tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščina, da oškodovanka že ob prvi ovadbi ni spregovorila tudi o posilstvih, nima posebne teže. Ni neobičajno, da oškodovanec po podaji ovadbe le to kasneje še dopolni in tudi oškodovanki zaradi tega, ker ni že takoj spregovorila o posilstvih, ni mogoče prepisati preračunljivosti.
Je pa res, kot je poudarilo že sodišče prve stopnje pri izbiri kazenske sankcije, da obtoženčeva sila ni bila posebej močna, temveč toliko, da je zlomila oškodovankin odpor. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je obtoženec pri obeh obravnavanih posilstvih vedel, ne zgolj to, da oškodovanka nasprotuje spolnemu odnosu, temveč tudi, da za dosego spolnega odnosa napram njej uporablja silo.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pogodbene podlage - prenehanje pogodbe za določen čas - upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj - pavšalne navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka v pritožbenem postopku neutemeljeno uveljavlja, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ni podana odsotnost pravnega temelja in da pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 izključuje zahtevke iz neupravičene pridobitve, materialnopravno zmotno. Do prehoda premoženja tožeče stranke v višini 210.000,00 EUR je po njenih lastnih navedbah prišlo na temelju pogodbe, zaradi česar je ugotoviti, da njena tožba sploh ni sklepčna. Dejstva, da se je pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 z oktobrom 2018 zaključil (glede na prenehanje koncesije), pa tudi ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Pogodba z dne 2. 9. 2008 je namreč s potekom časa prenehala.
ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - objektivno žaljiva izjava - pravica do svobode izražanja - sprememba prvostopenjske odločitve
Vsebina spornega zapisa kot celote ne pomeni osebnega napada, slabšalnega prikazovanja in žaljenja vodstva ter s tem destruktivnega rušenja ugleda nadrejenih oseb, temveč gre za dovoljeno, stvarno sprejemljivo kritiko dela nadrejenih oseb, ki je varovana s pravico do svobode izražanja. Ta ne varuje le širjenja mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo, temveč zajema tudi kritične izjave. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožnik v elektronskem sporočilu ni uporabljal žaljivih ali zaničevalnih izrazov niti ni izrazil negativnih vrednostnih sodb o nadrejenih osebah, temveč je kritiziral njihov pristop k vodenju obrata po prihodu novega sodelavca. Stališča je podrobno obrazložil in podkrepil z navedbo konkretnih primerov.
prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - spor o veljavnosti pogodbe - obseg zapuščine - načelo ekonomičnosti postopka
Sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, sme kljub prekinitvi pridobivati podatke, pomembne za ugotovitev obsega zapuščine. Prav tako prekinitev ne ovira pritožnikov, da ne vložita tožbe o spornih vprašanjih, od katerih je odvisna odločitev o dedovanju po njunem pokojnem dedku.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - upravičeni predlagatelji
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, ta sicer res ne preneha, vendar slednje ne pomeni, da ima upnik, ki trdi, da ima izločitveno pravico kljub temu, da slednje v stečajnem postopku ni prijavil, upravičenje za podajanje predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00065900
SPZ člen 132.. OZ-UPB1 člen 88.. ZIZ-UPB4 člen 178, 200.a.
pogodba o finančnem leasingu - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršbi
Pogodba pa samo zaradi tega, ker ne ureja metode za določitev vrednosti nepremičnine v primeru prodaje, oziroma za primer, da prodaja ni možna, in ker ne ureja položaja, ki se ni zgodil, to je, da bi bila vrednost nepremičnine višja od vrednosti terjatve, ni nična. Po 88. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi. Namen (in tudi odločilen nagib za sklenitev) Lizing pogodbe je bilo financiranje nakupa nepremičnin, pogodba lahko obstane ne glede nato, da nekatera vprašanja niso bila urejena. Če določena vprašanja niso urejena, to pomeni, da je treba razložiti vsebino posameznih pogodbenih določb ali pa je treba neposredno uporabiti določbe zakona. Ob upoštevanju določb OZ in splošnih razlagalnih pravil (skladnost s pravnimi načeli, razlaga v korist stranke, ki pogodbe ni pripravila, razlaga v korist šibkejše stranke) se mora vrednost nepremičnin upoštevati v vsakem primeru (tudi če ne pride do prodaje), njihova vrednost pa mora biti ugotovljena na za lizingojemalca najbolj ugoden način, seveda ob upoštevanju objektivnih tržnih pogojev.
prodaja na javni dražbi - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - dopustnost pritožbe - procesna legitimacija - neizbrani ponudnik
Proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, med drugim tudi proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP, se lahko pritožijo samo upniki. Ker pritožnica nima statusa upnika stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP, njena pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066893
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 395, 395/1, 395/2.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za izdajo začasne odredbe - solidarni dolžniki - solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - skrivanje premoženja pred upniki - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Zmotno je stališče, da upnik solidarne terjatve izkaže nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ (še)le v primeru, da je nevarnost izterjave otežena ali onemogočena v razmerju do vsakega od solidarnih dolžnikov. Kot ima upnik pravico v sodnem postopku uveljavljati plačilo celotnega dolga od vsakega solidarnega dolžnika, ima pravico zahtevati tudi zavarovanje svoje terjatve v razmerju do vsakega od njih.