ZFPPIPP člen 103, 103/4, 104, 104/2, 365, 365/1, 367, 371, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo upravitelja - razdelitev posebne stečajne mase - sprememba pravilnika - končni načrt - sklep o razdelitvi
Glede na določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP v povezavi z določbo 367. člena ZFPPIPP mora upravitelj nagrado v končnem načrtu tudi predvideti (zahtevati), saj razdelitev brez upoštevanja teh stroškov ni mogoča, ker ni znan znesek, ki naj se med upnike razdeli.
prosta presoja dokazov - dejansko stanje - trajna invalidnost
Najobsežnejši sklop pritožbene graje se nanaša na zatrjevano zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka slednjo izpodbija z grajo, ki predstavlja njeno lastno oceno, za katero zatrjuje, da temelji na medicinski dokumentaciji tožnika, ki pa jo razlaga sama, kljub temu, da gre za laika na področju medicinske stroke. Prvostopno sodišče je o dejstvih, ki se nanašajo na ugotavljanje stopnje tožnikove invalidnosti, izvedlo temeljit dokazni postopek, v okviru katerega je ravno iz razloga, ker si pravdni stranki medicinsko dokumentacijo tožnika tolmačita različno, določilo izvedenca s področja nevrologije in otorinolaringologije. Imenovana sta pri svojih ocenah o obsegu posledic ter stopnje trajne invalidnosti, v skladu z določbami tabele trajne invalidnosti po nezgodah NE-01/06,3 upoštevala tudi medicinsko dokumentacijo tožnika. Njuni izdelani pisni mnenji z dopolnitvami, vključno z zadnjima v okviru njunega soočenja, predstavljajo podlago za celovito dokazno oceno sodišča, sprejeto na podlagi popolnega in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je prvostopno sodišče nato tudi obrazložilo. Tožena stranka je zato z grajo, da je ocena izvedenke nevrologinje o 20% invalidnosti po poglavju I/3 nesprejemljiva, ker objektivni dokazi (t.j. medicinska dokumentacija) takšne ocene ne dokazujejo, ne more uspešno omajati.
posestno varstvo - začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nekonkretizirane navedbe - težko nadomestljiva škoda
Že res, kot navaja pritožnik, da ni potrebna tako natančna specifikacija kot pri ugotavljanju višine škode, vendar bi moralo iz njegovih trditev jasno izhajati, zakaj je opravljanje dejavnosti brez spornih parkirišč onemogočeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065969
KZ-1 člen 74, 186, 186/1. ZKP člen 269.
odvzem protipravne premoženjske koristi - obtožnica - vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izvršitvena dejanja
Odvzem premoženjske koristi mora temeljiti na povsem konkretnih dokazih, ki na ravni gotovosti izkazujejo, da je obdolženec prav z očitanim kaznivim dejanjem pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožilstvo pa takšnih dokazov ni ponudilo in kot je to že obrazloženo, tega da bi naj obdolženec pridobil protipravno premoženjsko korist s prodajo prepovedane droge, kar v pritožbi zatrjuje pritožnik, obdolžencu v obtožbi ni bilo očitano. Zato pritožba, ki se kljub navedenemu zavzema za odvzem protipravne premoženjske koristi obdolžencu, nikakor ne more prepričati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00067769
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/5.. ZKP člen 475, 475/2.
postopek proti mladoletnikom - ustavitev postopka - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - izključitev protipravnosti
Državna tožilka je predlog za ustavitev postopka utemeljila z okoliščinami, ki izključujejo pregon in sicer, da dejanje ni protipravno, ker je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in ker ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti. Ta isti razlog pa je naveden tudi v izreku izpodbijanega sklepa in je zato iz njega razvidno, zakaj je bil postopek ustavljen. Ker gre za posebno obliko izključitve protipravnosti, ki je določena v petem odstavku 173. člena KZ-1, te ni mogoče enačiti z drugimi oblikami izključitve protipravnosti, temveč je treba oceniti le, ali so izpolnjeni pogoji, kot jih predpisuje navedena zakonska določba. Primerljiva starost in stopnja duševne in telesne zrelosti sta stvar dejanskega stanja in v konkretnem primeru nedvomno podana tako, da posebne obrazložitve niti ne potrebujeta. Kot izhaja iz podatkov spisa, sta mladoletnik in oškodovanka vrstnika, skoraj enake starosti (mladoletnik je 8 mesecev starejši od oškodovanke), ki sta se družila v času poletnih počitnic, glede na njune navedbe v postopku ter spisovne podatke pa med njima ne izhaja morebitno odstopanje tako v duševni kot telesni zrelosti.
Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za vstop novega upnika je izdal samostojni sodniški pomočnik, ki je naveden kot podpisnik izpodbijanega sklepa. Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko sodniški pomočnik odločil o tovrstnem predlogu (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o njem lahko odločil samo sodnik posameznik.
ZSReg člen 4, 4/1, 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 398. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
vpis v sodni register po uradni dolžnosti - vsebina vpisa v sodni register - razveljavitev sklepa skupščine - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - možnost izboljšanja pravnega položaja
Registrsko sodišče je moralo v postopku s pritožbo pritožnikov najprej ugotavljati, ali ima nekdo, ki ni subjekt vpisa, pravni interes za vložitev pritožbe v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZSReg. To pa pomeni, da pritožnika ne moreta na noben drug način kot s pritožbo v tem registrskem postopku doseči zase ugodnega pravnega položaja. Z izpodbijanim vpisom bi morale torej biti prizadete njune pravice kot družbenikov v družbi subjekta vpisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065433
ZKP člen 25, 36, 354, 354/2, 371, 371/1, 371/1-6, 443, 443/5. KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1.
nasilništvo - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družinska skupnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - pravna opredelitev kaznivega dejanja - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZKP sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, temveč na opis dejanja, oziroma očitek, ki ga predstavlja opisani dogodek oziroma ravnanje obtoženca, kakšno je opisano v obtožnem aktu. To pa pomeni, da se stvarna pristojnost presoja po konkretnem opisu dejanja iz obtožnega akta, in ne po pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki jo je dal tožilec.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče pri presoji vprašanja stvarne pristojnosti izhajalo ne le iz opisa dejanja v obtožnem aktu, temveč tudi iz okoliščin, ki naj bi izhajale iz izvedenega dokaznega postopka. S tem se je spustilo že v dokazno presojo, ki pa je pridržana sodišču šele po izvedenem dokaznem postopku.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu namreč izhaja zgolj to, da naj bi obdolženec očitano dejanje storil proti mladoletnima hčerama na naslovu njegovega bivališča B. 1, Ljubljana, kar pa ob izostanku očitka, da obdolženec in oškodovanki sestavljajo družinsko skupnost, ne zadošča za konkretizacijo družinske skupnosti kot zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Zgolj obstoj posameznega razmerja med osebami, ki jih Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje kot družinske člane, še ne zadošča za opredelitev nasilnih ravnanj enega družinskega člana nad drugim kot kaznivo dejanje po 191. členu KZ-1.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 200, 200/1. ZPP člen 8, 107. URS člen 2, 14, 22, 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - svoboda dela - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - varstvo osebnih podatkov
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagal nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1, 12. člen ZVZD-1).
SPZ člen 217. ZPP člen 190, 190/2, 191, 191/2, 202, 208, 208/1.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - subjektivna sprememba tožbe - sprememba na strani tožeče stranke - soglasje pravdnih strank - novi lastnik nepremičnine - lastnik služečih zemljišč - lastnik gospodujoče nepremičnine - priposestvovanje služnosti - obseg priposestvovane služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih
Subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani ni mogoča, saj je ZPP ne predvideva. Ureja le položaje, ko pride do subjektivnih sprememb na strani tožeče stranke na drug način kot s spremembo tožbe in sicer pri naknadnem sosporništvu (drugi odstavek 191. člena ZPP), pri odtujitvi stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ob pogoju, da v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP), pri nadaljevanju postopka po pravnih naslednikih pravne osebe, ki je prenehala (prvi odstavek 208. člena ZPP) in v primeru sosporniške intervencije (202. člen ZPP).
Vpis služnosti v zemljiško knjigo za nastanek služnosti sicer nima konstitutivnega pomena. Si pa priposestvovalec zagotovi svoj pravni položaj proti tretjim šele z vpisom v zemljiško knjigo, sicer ga bremenijo negativne posledice opustitve vpisa. Zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo je zato njegov pravni položaj šibkejši od položaja dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na služečem zemljišču, ki zaupa v bremen prosto pridobitev lastninske pravice.
Stvarna služnost se priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, saj se služnost lahko pridobi z vsebino najobsežnejšega izvrševanja samo, če so glede takšnega načina izpolnjeni vsi pogoji. Za priposestvovanje z zlorabo zaupanja bi namreč šlo, če lastnik služeče nepremičnine včasih dovoli ravnanja, ki pomenijo izvrševanje služnosti, vendar kot znak prijaznosti, in ne z namenom, da se služnost ustanovi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00066591
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 285.č, 285.č/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - priznanje krivde
Kolikor pritožnik navaja, da obtoženec ni storil očitano dejanje in je iz strahu priznal kaznivo dejanje, je potrebno ugotoviti, da tega pritožnik ni izkazal. Iz zapisnika predobravnavnega naroka izhaja, da je obtoženec krivdo priznal, ob priznanju se je za dejanje opravičil. V zagovoru ni zanikal izvršitve očitanega kaznivega dejanja, je pa opisoval, da je bil v dejanje prisiljen, vendar pri tem ni opisoval sile, ki se ji ni mogel upreti. Opisal je slabo finančno stanje in fizično nasilje sostorilca oziroma organizatorja nad njim, pri čemer naj bi do nasilja prišlo še pred odhodom iz Bosne. Takšno ravnanje sostorilca oziroma organizatorja, ki je bilo tudi časovno in krajevno odmaknjeno, ni moglo predstavljati prisiljenosti v smislu 23. člena KZ-1, saj bi lahko obtoženec z izvrševanjem dejanja prenehal.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kaznivo dejanje pravilno kvalificirano po šestem odstavku 308. člena KZ-1, saj se je pet tujcev prevažalo v tovornem delu vozila, sedeče stisnjene na tleh, brez sedežev in varnostnih pasov, s katerimi bi se lahko pripeli, s čimer je bilo ogroženo njihovo življenje in zdravje, še toliko bolj pa bi bilo, če bi prišlo do nenadnih prometnih situacij, ker bi ob trku, še posebno v vozilo od zadaj oziroma ob nenadnem močnejšem zaviranju, tujci poleteli po tovornem prostoru vozila, udarjali eden ob drugega in ob stene vozila, kar bi predstavljalo nevarnost za poškodbe oseb ali njihovo življenje. Naveden opis dejanja ustreza zakonskemu znaku, da se koga izpostavi nevarnosti za življenje in zdravje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065893
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.. ZKP člen 344, 344/1, 293, 293/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki - sprememba obtožnice - ustavitev kazenskega postopka
Treba je odreči pravno relevantnost vloženi spremembi obtožnice z dne 28.5.2021, saj je državno tožilstvo s tem procesnim dejanjem svoje zakonsko upravičenje, ki je v nasprotju z njegovim pravnim smislom, poseglo v škodo obtoženca.
Bistveno v obravnavani zadevi je nadalje, da je državno tožilstvo spremenilo obtožnico v nasprotju s prvim odstavkom 344. člena ZKP, saj je bila sprememba opravljena na začetku naroka za glavno obravnavo ob predstavitvi obtožnice in pred zaslišanjem obtoženca ter daleč pred izvedbo dokaznega postopka (kar je eden od pogojev za dopustnost spremembe obtožnice).
Iz literature in nekatere sodne prakse izhaja tudi stališče, da sodišče opravi presojo dopustnosti spremembe obtožnice po končani glavni obravnavi, vendar po oceni pritožbenega sodišča to velja le za spremembo obtožnice, ki je bila izvedena med ali po končanem dokaznem postopku (v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZKP), ne pa za nedopustno spremembo obtožnice, ki je bila izvedena pred začetkom dokaznega postopka na začetku glavne obravnave (ob predstavitvi pravnomočne obtožnice), ko gre za zlorabo tega instituta. Taki spremembi je treba takoj odreči pravno relevantnost. Odreči pravno relevantnost spremembi obtožnice, pomeni, da je še vedno pravno relevantna (pravnomočna) obtožnica, ki je veljala pred tako spremembo. Ta je predmet nadaljnjega odločanja.
Obdolženec namreč imena fizične osebe, ki bi ji naj izročil oškodovančev denar za nabavo materiala, ni želel povedati. Glede oseb, ki jim je izdelal hiške, pa je le mislil, da gre za A. A.
ZPP člen 205, 205/1-4, 207, 207/2, 450, 451, 452, 454.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - pogoji za izdajo sodbe
Do začetka stečaja in s tem do prekinitve postopka po samem zakonu je prišlo po tem, ko so bila na prvi stopnji opravljena že vsa procesna dejanja strank oz. so zanje potekli vsi roki. Takšen procesni položaj pomeni izjemo od obveznosti prekinitve postopka, prvemu sodišču pa dopušča izdajo odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066343
KZ-1 člen 86, 86/8, 299, 299/3. ZKP člen 129.a, 129.a/1.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost prosilca - zavrnitev predloga
Tudi po oceni pritožbenega sodišča navedene okoliščine niso takšne narave, da bi opravičevale izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist. Obsojeni bi namreč moral na te okoliščine vsekakor mislil preden se je podal na kriminalno pot. Izguba zaposlitve in težave pri iskanju nove zaradi prestajanja zaporne kazni sta pričakovani posledici prestajanja kazni ter za odločitev o utemeljenosti predloga ne moreta biti odločilnega pomena, kot je to pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
Sklep o dovolitvi izvršbe je bil na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ v celoti razveljavljen. Zato pa je sodišče prve stopnje ob sprejeti končni odločitvi o glavni stvari z izpodbijano sodbo v njej tudi pravilno ponovno odločilo o potrebnosti in utemeljenosti po tožnici priglašenih stroškov.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - obvestilna dolžnost - neupravičen izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sprememba prvostopne sodbe
Čeprav se obstoj kršitve presoja v okviru ugotavljanja odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je njeno naravo in težo treba upoštevati tudi pri presoji pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Tako je v zadevi odločilno, da je tožnica neupravičeno izostala z dela daljši čas, za katerega ji ni bil retroaktivno priznan bolniški stalež, pa tega toženi stranki ni sporočila. S tem je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo, pa tudi svojo obvestilno dolžnost, tega pa sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo.
Tožničino prepričanje, da bo njeni pritožbi zoper odločbo ugodeno (kar je navajala kot razlog za neobveščanje tožene stranke), ne izključuje njene obveznosti, da delodajalca seznani z razlogom svoje odsotnosti oziroma vsaj o nameravanem podaljšanju bolniškega staleža, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da bi imela utemeljen razlog, ki bi ji to onemogočal. Tudi njeno subjektivno prepričanje o tem, da zaradi zdravstvenih težav še ni sposobna za delo, ne upravičuje ne njenega izostanka ne opustitve obvestilne dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065827
KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3, 308/6,. ZKP člen 304.a, 304.a/1, 304.a/1-2, 378, 378/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - opis dejanja - pravna kvalifikacija - pritožbena seja - videokonferenca - kazenska sankcija - slabo finančno stanje - olajševalne okoliščine
Izpostavljene olajševalne okoliščine, ki se nanašajo na obtoženčevo slabo finančno stanje, so sicer lahko deloma upoštevne, če obtoženec izkaže, prvič, da so dejansko obstajale in drugič, da jih ni mogel rešiti na drug, legalen način. S težavami, osebnimi, zdravstvenimi ali finančnimi, se namreč srečuje marsikdo in jih zato še ne rešuje s kriminalnimi početji kot so obravnavani ilegalni prevoz tujcev. S temi je mogoče na dokaj lahek in hiter način priti do znatnih denarnih sredstev, vendar ker je tak način kazniv tudi ne more biti opravičljiv in tudi ne pomembno olajševalen. Nasprotno bi se namreč lahko kaj hitro zagovarjala zmotna in povsem nesprejemljiva razlaga, da osebna stiska opravičuje storitev kriminalnih početij.
Posest se varuje v okviru posestnega varstva, zaradi česar sodišče v posestmotitveni pravdi upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ), pri čemer po členu 35 SPZ v razmerju med več posestniki iste stvari za motilno šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
DZ člen 7, 7/3, 138, 138/4, 143, 189. ZNP-1 člen 96, 96/1, 101.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za otroka - preživninsko breme pravdnih strank - spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - koristi otroka kot pravni standard - mnenje otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - izvedba dokaza z izvedencem
CSD je sodišču sporočil, da mnenja mld. A. A., roj. 2015, ni pridobil, saj glede na svojo starost ni bila sposobna razumeti pomena postopka in posledic odločitve. Nedvomno enak zaključek velja tudi za čas sprejema odločitve prvostopenjskega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da sta podrobno mnenje o tem, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen odnos z vsakim od njiju, posredovali sodni izvedenki, kvalificirani strokovnjakinji, ki sta na podlagi objektivnih pokazateljev ugotovili, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen resnični odnos z vsakim od njiju. Splošno znano namreč je, da je zgolj otrokova izjava oziroma mnenje podana v odvisnosti od (največkrat trenutnih) subjektivnih okoliščin in da ne odraža vsakič največje otrokove koristi.