KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066343
KZ-1 člen 86, 86/8, 299, 299/3. ZKP člen 129.a, 129.a/1.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost prosilca - zavrnitev predloga
Tudi po oceni pritožbenega sodišča navedene okoliščine niso takšne narave, da bi opravičevale izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist. Obsojeni bi namreč moral na te okoliščine vsekakor mislil preden se je podal na kriminalno pot. Izguba zaposlitve in težave pri iskanju nove zaradi prestajanja zaporne kazni sta pričakovani posledici prestajanja kazni ter za odločitev o utemeljenosti predloga ne moreta biti odločilnega pomena, kot je to pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - obvestilna dolžnost - neupravičen izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sprememba prvostopne sodbe
Čeprav se obstoj kršitve presoja v okviru ugotavljanja odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je njeno naravo in težo treba upoštevati tudi pri presoji pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Tako je v zadevi odločilno, da je tožnica neupravičeno izostala z dela daljši čas, za katerega ji ni bil retroaktivno priznan bolniški stalež, pa tega toženi stranki ni sporočila. S tem je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo, pa tudi svojo obvestilno dolžnost, tega pa sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo.
Tožničino prepričanje, da bo njeni pritožbi zoper odločbo ugodeno (kar je navajala kot razlog za neobveščanje tožene stranke), ne izključuje njene obveznosti, da delodajalca seznani z razlogom svoje odsotnosti oziroma vsaj o nameravanem podaljšanju bolniškega staleža, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da bi imela utemeljen razlog, ki bi ji to onemogočal. Tudi njeno subjektivno prepričanje o tem, da zaradi zdravstvenih težav še ni sposobna za delo, ne upravičuje ne njenega izostanka ne opustitve obvestilne dolžnosti.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - vplačila v rezervni sklad
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor med etažnimi lastniki v zvezi s plačilom toženčevega prispevka v rezervni sklad večstanovanjske stavbe in sicer za pet nepremičnin v lasti toženca. Tožniki so fizične osebe, med drugim tudi samostojni podjetnik. Ker ne gre za spor, ki bi izviral iz pridobitne dejavnosti samostojnega podjetnika, v danem primeru ne gre za situacijo 484. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju že navedenih in opisanih okoliščin tudi glede na težo in vrsto kaznivega dejanja in stopnjo krivde obsojenca, ki izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru II K 42663/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 42663/2014 z dne 20. 10. 2021, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da pri obsojencu alternativni način izvršitve kazni zapora ne pride v poštev.
ZPP člen 205, 205/1-4, 207, 207/2, 450, 451, 452, 454.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - pogoji za izdajo sodbe
Do začetka stečaja in s tem do prekinitve postopka po samem zakonu je prišlo po tem, ko so bila na prvi stopnji opravljena že vsa procesna dejanja strank oz. so zanje potekli vsi roki. Takšen procesni položaj pomeni izjemo od obveznosti prekinitve postopka, prvemu sodišču pa dopušča izdajo odločbe.
Očitki, da naj bi obtoženi sodeloval pri ilegalnem spravljanju večjega števila tujcev v evropske države, v sostorilstvu z izurjenimi tihotapci, ko naj bi bilo dejanje vnaprej dobro načrtovano in premišljeno, v pričakovanju zaslužka ter pretnja visoke zaporne kazni so tiste okoliščine, ki tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljujejo objektivni element obtoženčeve ponovitvene nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065433
ZKP člen 25, 36, 354, 354/2, 371, 371/1, 371/1-6, 443, 443/5. KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1.
nasilništvo - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družinska skupnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - pravna opredelitev kaznivega dejanja - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZKP sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, temveč na opis dejanja, oziroma očitek, ki ga predstavlja opisani dogodek oziroma ravnanje obtoženca, kakšno je opisano v obtožnem aktu. To pa pomeni, da se stvarna pristojnost presoja po konkretnem opisu dejanja iz obtožnega akta, in ne po pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki jo je dal tožilec.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče pri presoji vprašanja stvarne pristojnosti izhajalo ne le iz opisa dejanja v obtožnem aktu, temveč tudi iz okoliščin, ki naj bi izhajale iz izvedenega dokaznega postopka. S tem se je spustilo že v dokazno presojo, ki pa je pridržana sodišču šele po izvedenem dokaznem postopku.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu namreč izhaja zgolj to, da naj bi obdolženec očitano dejanje storil proti mladoletnima hčerama na naslovu njegovega bivališča B. 1, Ljubljana, kar pa ob izostanku očitka, da obdolženec in oškodovanki sestavljajo družinsko skupnost, ne zadošča za konkretizacijo družinske skupnosti kot zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Zgolj obstoj posameznega razmerja med osebami, ki jih Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje kot družinske člane, še ne zadošča za opredelitev nasilnih ravnanj enega družinskega člana nad drugim kot kaznivo dejanje po 191. členu KZ-1.
Obdolženec namreč imena fizične osebe, ki bi ji naj izročil oškodovančev denar za nabavo materiala, ni želel povedati. Glede oseb, ki jim je izdelal hiške, pa je le mislil, da gre za A. A.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00066592
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - odmera kazni
V izreku navedeno ravnanje obtoženca ima vse znake očitanega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, saj je obtoženec tujce, ki niso imeli dovoljenj za vstop ali bivanje v Sloveniji, za plačilo, z namenom pridobitve premoženjske koristi, prevažal po ozemlju Slovenije. Kot je že bilo večkrat ugotovljeno, je kaznivo dejanje podano tudi v primeru enkratnega prevoza, če je bilo dejanje storjeno zaradi plačila oziroma zaradi pridobitve premoženjske koristi, kot to izhaja iz zgoraj navedene določbe KZ-1.
Sklep o dovolitvi izvršbe je bil na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ v celoti razveljavljen. Zato pa je sodišče prve stopnje ob sprejeti končni odločitvi o glavni stvari z izpodbijano sodbo v njej tudi pravilno ponovno odločilo o potrebnosti in utemeljenosti po tožnici priglašenih stroškov.
ZOFVI člen 81, 81/1, 81/1-4. ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 45, 85, 89, 89/1, 89/1-3. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 17, 17/2, 17/2-1. ZNB člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1. ZPP člen 199, 199/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - stranska intervencija - COVID-19 - pogoj PCT - vzgojiteljica - dejavnost vzgoje in izobraževanja - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - varstvo osebnih podatkov - osebna okoliščina - cepljenje - testiranje zaposlenih
Pravni interes za stransko intervencijo je podan, če obstaja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi priključiti, tako pravno razmerje, da bi izid postopka vplival na njegov pravni položaj. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja le finančni oziroma ekonomski interes, kar ni dovolj. Takšno stališče, da se v tovrstnih sporih stranska intervencija ne dopusti, je bilo v novejši sodni praksi že večkrat zavzeto.
V prvi alineji drugega odstavka 17. člena ZVZD-1 je res določeno, da mora delodajalec dopolniti oceno tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi niso več ustrezni, vendar pa je ukrep testiranja za toženkino delovno okolje predpisala država, zato veljavnost in spoštovanje tega ukrepa ni bilo pogojeno z vnosom v izjavo o varnosti toženke. Enako velja za navedbe, da testiranje ni bilo vključeno v pogodbo o zaposlitvi. Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in zadnjega aneksa virusa še ni bilo. Vendar je tožničina dolžnost testiranja opredeljena v določbi prvega odstavka 33. člena ZDR-1, 35. člena ZDR-1 in prvega odstavka 34. člena ZDR-1. Dejstvo je, da je bila tožnica z zahtevanim testiranjem seznanjena, obveznosti pa ni izpolnjevala tudi po prejemu pisnega opozorila.
Toženka s sprejetimi ukrepi ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako ji ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
DZ člen 7, 7/3, 138, 138/4, 143, 189. ZNP-1 člen 96, 96/1, 101.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za otroka - preživninsko breme pravdnih strank - spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - koristi otroka kot pravni standard - mnenje otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - izvedba dokaza z izvedencem
CSD je sodišču sporočil, da mnenja mld. A. A., roj. 2015, ni pridobil, saj glede na svojo starost ni bila sposobna razumeti pomena postopka in posledic odločitve. Nedvomno enak zaključek velja tudi za čas sprejema odločitve prvostopenjskega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da sta podrobno mnenje o tem, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen odnos z vsakim od njiju, posredovali sodni izvedenki, kvalificirani strokovnjakinji, ki sta na podlagi objektivnih pokazateljev ugotovili, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen resnični odnos z vsakim od njiju. Splošno znano namreč je, da je zgolj otrokova izjava oziroma mnenje podana v odvisnosti od (največkrat trenutnih) subjektivnih okoliščin in da ne odraža vsakič največje otrokove koristi.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00065348
ZDSS-1 člen 34, 34/1, 43, 43/2.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.. ZPP člen 339, 339/1.
regulacijska začasna odredba - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - substanciranje dokaznega predloga - preiskovalno načelo - zavrnitev predloga
Tožnik je zatrjeval, da bo zaradi izgube rednega prihodka nezmožen preživljati družino in šoloobvezne otroke. Ker v predlogu ni podal nobenih trditev in dokazil o premoženjskem stanju njega in družinskih članov, sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo za verjetno izkazano, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode v posledici prenehanja prejemanja plače pri tožencu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnik v dokaz navedb predlagal svoje zaslišanje, a sodišče tega dokaza ni izvedlo. Iz predloga za izdajo začasne odredbe ne izhaja, da je predlagal ta dokaz. Zgolj splošen zapis na koncu predloga: "dokaz: - kot doslej" (kar pritožba povezuje z dokaznimi predlogi, ki jih je tožnik predlagal v okviru tožbe in med katerimi je tudi njegovo zaslišanje), namreč ne pomeni podaje ustrezno substanciranega dokaznega predloga v postopku s predlogom za izdajo začasne odredbe.
prosta presoja dokazov - dejansko stanje - trajna invalidnost
Najobsežnejši sklop pritožbene graje se nanaša na zatrjevano zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka slednjo izpodbija z grajo, ki predstavlja njeno lastno oceno, za katero zatrjuje, da temelji na medicinski dokumentaciji tožnika, ki pa jo razlaga sama, kljub temu, da gre za laika na področju medicinske stroke. Prvostopno sodišče je o dejstvih, ki se nanašajo na ugotavljanje stopnje tožnikove invalidnosti, izvedlo temeljit dokazni postopek, v okviru katerega je ravno iz razloga, ker si pravdni stranki medicinsko dokumentacijo tožnika tolmačita različno, določilo izvedenca s področja nevrologije in otorinolaringologije. Imenovana sta pri svojih ocenah o obsegu posledic ter stopnje trajne invalidnosti, v skladu z določbami tabele trajne invalidnosti po nezgodah NE-01/06,3 upoštevala tudi medicinsko dokumentacijo tožnika. Njuni izdelani pisni mnenji z dopolnitvami, vključno z zadnjima v okviru njunega soočenja, predstavljajo podlago za celovito dokazno oceno sodišča, sprejeto na podlagi popolnega in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je prvostopno sodišče nato tudi obrazložilo. Tožena stranka je zato z grajo, da je ocena izvedenke nevrologinje o 20% invalidnosti po poglavju I/3 nesprejemljiva, ker objektivni dokazi (t.j. medicinska dokumentacija) takšne ocene ne dokazujejo, ne more uspešno omajati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00066591
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 285.č, 285.č/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - priznanje krivde
Kolikor pritožnik navaja, da obtoženec ni storil očitano dejanje in je iz strahu priznal kaznivo dejanje, je potrebno ugotoviti, da tega pritožnik ni izkazal. Iz zapisnika predobravnavnega naroka izhaja, da je obtoženec krivdo priznal, ob priznanju se je za dejanje opravičil. V zagovoru ni zanikal izvršitve očitanega kaznivega dejanja, je pa opisoval, da je bil v dejanje prisiljen, vendar pri tem ni opisoval sile, ki se ji ni mogel upreti. Opisal je slabo finančno stanje in fizično nasilje sostorilca oziroma organizatorja nad njim, pri čemer naj bi do nasilja prišlo še pred odhodom iz Bosne. Takšno ravnanje sostorilca oziroma organizatorja, ki je bilo tudi časovno in krajevno odmaknjeno, ni moglo predstavljati prisiljenosti v smislu 23. člena KZ-1, saj bi lahko obtoženec z izvrševanjem dejanja prenehal.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kaznivo dejanje pravilno kvalificirano po šestem odstavku 308. člena KZ-1, saj se je pet tujcev prevažalo v tovornem delu vozila, sedeče stisnjene na tleh, brez sedežev in varnostnih pasov, s katerimi bi se lahko pripeli, s čimer je bilo ogroženo njihovo življenje in zdravje, še toliko bolj pa bi bilo, če bi prišlo do nenadnih prometnih situacij, ker bi ob trku, še posebno v vozilo od zadaj oziroma ob nenadnem močnejšem zaviranju, tujci poleteli po tovornem prostoru vozila, udarjali eden ob drugega in ob stene vozila, kar bi predstavljalo nevarnost za poškodbe oseb ali njihovo življenje. Naveden opis dejanja ustreza zakonskemu znaku, da se koga izpostavi nevarnosti za življenje in zdravje.
ZSReg člen 4, 4/1, 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 398. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
vpis v sodni register po uradni dolžnosti - vsebina vpisa v sodni register - razveljavitev sklepa skupščine - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - možnost izboljšanja pravnega položaja
Registrsko sodišče je moralo v postopku s pritožbo pritožnikov najprej ugotavljati, ali ima nekdo, ki ni subjekt vpisa, pravni interes za vložitev pritožbe v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZSReg. To pa pomeni, da pritožnika ne moreta na noben drug način kot s pritožbo v tem registrskem postopku doseči zase ugodnega pravnega položaja. Z izpodbijanim vpisom bi morale torej biti prizadete njune pravice kot družbenikov v družbi subjekta vpisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065893
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.. ZKP člen 344, 344/1, 293, 293/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki - sprememba obtožnice - ustavitev kazenskega postopka
Treba je odreči pravno relevantnost vloženi spremembi obtožnice z dne 28.5.2021, saj je državno tožilstvo s tem procesnim dejanjem svoje zakonsko upravičenje, ki je v nasprotju z njegovim pravnim smislom, poseglo v škodo obtoženca.
Bistveno v obravnavani zadevi je nadalje, da je državno tožilstvo spremenilo obtožnico v nasprotju s prvim odstavkom 344. člena ZKP, saj je bila sprememba opravljena na začetku naroka za glavno obravnavo ob predstavitvi obtožnice in pred zaslišanjem obtoženca ter daleč pred izvedbo dokaznega postopka (kar je eden od pogojev za dopustnost spremembe obtožnice).
Iz literature in nekatere sodne prakse izhaja tudi stališče, da sodišče opravi presojo dopustnosti spremembe obtožnice po končani glavni obravnavi, vendar po oceni pritožbenega sodišča to velja le za spremembo obtožnice, ki je bila izvedena med ali po končanem dokaznem postopku (v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZKP), ne pa za nedopustno spremembo obtožnice, ki je bila izvedena pred začetkom dokaznega postopka na začetku glavne obravnave (ob predstavitvi pravnomočne obtožnice), ko gre za zlorabo tega instituta. Taki spremembi je treba takoj odreči pravno relevantnost. Odreči pravno relevantnost spremembi obtožnice, pomeni, da je še vedno pravno relevantna (pravnomočna) obtožnica, ki je veljala pred tako spremembo. Ta je predmet nadaljnjega odločanja.
SPZ člen 217. ZPP člen 190, 190/2, 191, 191/2, 202, 208, 208/1.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - subjektivna sprememba tožbe - sprememba na strani tožeče stranke - soglasje pravdnih strank - novi lastnik nepremičnine - lastnik služečih zemljišč - lastnik gospodujoče nepremičnine - priposestvovanje služnosti - obseg priposestvovane služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih
Subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani ni mogoča, saj je ZPP ne predvideva. Ureja le položaje, ko pride do subjektivnih sprememb na strani tožeče stranke na drug način kot s spremembo tožbe in sicer pri naknadnem sosporništvu (drugi odstavek 191. člena ZPP), pri odtujitvi stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ob pogoju, da v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP), pri nadaljevanju postopka po pravnih naslednikih pravne osebe, ki je prenehala (prvi odstavek 208. člena ZPP) in v primeru sosporniške intervencije (202. člen ZPP).
Vpis služnosti v zemljiško knjigo za nastanek služnosti sicer nima konstitutivnega pomena. Si pa priposestvovalec zagotovi svoj pravni položaj proti tretjim šele z vpisom v zemljiško knjigo, sicer ga bremenijo negativne posledice opustitve vpisa. Zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo je zato njegov pravni položaj šibkejši od položaja dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na služečem zemljišču, ki zaupa v bremen prosto pridobitev lastninske pravice.
Stvarna služnost se priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, saj se služnost lahko pridobi z vsebino najobsežnejšega izvrševanja samo, če so glede takšnega načina izpolnjeni vsi pogoji. Za priposestvovanje z zlorabo zaupanja bi namreč šlo, če lastnik služeče nepremičnine včasih dovoli ravnanja, ki pomenijo izvrševanje služnosti, vendar kot znak prijaznosti, in ne z namenom, da se služnost ustanovi.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 200, 200/1. ZPP člen 8, 107. URS člen 2, 14, 22, 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - svoboda dela - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - varstvo osebnih podatkov
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagal nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1, 12. člen ZVZD-1).