KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065279
KZ-1 člen 227, 227/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pritožba oškodovanca - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Sicer iz izreka napadene sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1, med katerimi je tudi oškodovanec Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je tekom postopka podal premoženjskopravni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje z napadeno sodbo ni odločalo.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Ker delavec ne more imeti hkrati sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas, je sodišče prve stopnje zahtevek za ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065316
URS člen 33, 67. SPZ člen 99, 100. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 165, 165/2, 286, 286/3, 313, 313/1, 313/2, 337, 337/1, 347, 347/1.
varstvo lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - negatorna tožba (opustitvena tožba) - tehtanje pravic v koliziji - poseg v skupni del stavbe - posamezni del stavbe - sprememba zunanjega videza stavbe - odstranitev zasteklenih površin - zimski vrt - soglasje etažnih lastnikov - gradbeno dovoljenje - prekluzija - odločanje na podlagi pisnih dokazov - pravica do izjave - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine
Ohranjanje zunanjega videza je zakonsko varovana vrednota, ki pa ne sme postati orodje v rokah etažnih lastnikov, s pomočjo katerega se lahko posameznemu etažnemu lastniku onemogoči vsakršno izvrševanje lastninske pravice. Del ocene, ali gre za protipraven poseg, ki utemeljuje varstvo z negatorno tožbo, mora biti zato tudi vprašanje, ali je fizično obsežen poseg, ki spreminja videz stavbe, estetsko (ne)usklajen s stavbo. Relevantna sprememba zunanjega videza v smislu prvega odstavka 15. člena SZ-1 je tista, ki je obsežna in estetsko ruši enoten videz stavbe.
V prvem sojenju zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni bilo ocenjeno, kako je izgradnja zimskega vrta spremenila izvorni videz stavbe. To dejstvo je bilo kot pravno odločilno izpostavljeno šele ob izdaji revizijske odločbe. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki z novimi navedbami in dokazi, podanimi v ponovljenem postopku, niso bili prekludirani.
prekluzija glede predlaganja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica v pričakovanju
Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je takšen dokazni predlog, ki je podan po tem, ko je sodišče prve stopnje že končalo obravnavanje zadeve, neutemeljen, toženec pa razloga, zakaj tega dokaza nista predložila pred koncem obravnave niti nista navajala (tretji odstavek 286. člena ZPP). Toženca niti ne zatrjujeta, da sta na sporni nepremičnini pridobila lastninsko pravico. Nesporno jo uporabljata, pri čemer je v tem postopku nerelevantno ali gre za uporabo brez soglasja tožnice oz. za dogovor o brezplačni uporabi, saj je tožnica najkasneje s pozivom na vračilo posesti, tožencema jasno izrazila svojo voljo, da zahteva vračilo nepremičnine.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1(a).
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pogodbeno razmerje - zakonita subrogacija
Ker velja avtonomna razlaga posameznih institutov, povedano pomeni, da pri zakoniti subrogaciji ne gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu Uredbe 1215/2012.
spor majhne vrednosti - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - delno izpodbijanje odločbe - fikcija umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - preuranjen sklep
V skladu z določbo sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 v primeru, ko je stranka vložila pritožbo zoper sklep sodišča, s katerim je odločilo o ugovoru za plačilni nalog, začne rok za plačilo takse teči (šele) naslednji dan po odločitvi o pritožbi.
ZDR-1 člen 17, 61, 61/1. OZ člen 619. ZVZD-1 člen 39. ZUTD člen 162, 163, 163/3.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organiziran delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi, tretji in četrti toženki, ki so ga napotovale na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve, tretje in četrte toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.
Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri A., tretji in četrti toženki, ki so zagotavljali njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
OZ člen 654. Pravilnik o gradbiščih (2008) člen 10.
gradbena pogodba - cena na enoto - dodatna dela - gradbena knjiga - gradbeni dnevnik - knjiga obračunskih izmer
Čeprav izvedenec ni razpolagal s knjigo obračunskih izmer in čeprav so bila dela, ki jih je opravila tožnica, zakrita z montažnimi stenami, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je bilo na podlagi pregleda razpoložljive dokumentacije, izvedenskega mnenja, izdelanega na podlagi ogleda na kraju samem ter analize podatkov, mnenj stroke in izkušenj mogoče ugotoviti, katera dela in koliko teh je tožeča stranka opravila. Izvedensko mnenje je jasno, popolno, skladno z raziskanimi okoliščinami in strokovno prepričljivo. Zato mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065550
OZ člen 922, 922/1. ZPP člen 286b. KZ-1 člen 211, 211/2.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - povrnitev premoženjske škode - dokazno breme - škodni dogodek - vzročna zveza - obseg škode - zavarovalni primer - odgovornost zavarovalnice - trk vozila - osebno vozilo - poškodba vozila - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - grajanje procesnih kršitev - kaznivo dejanje - kazenska ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija
Med dejstvi, ki sodijo v tožničino dokazno breme, je tudi obseg škode, ki je nastal v škodnem dogodku, za katerega je odgovoren toženkin zavarovanec. Škode, ki ni nastala v zatrjevanem škodnem dogodku (zavarovalnem primeru), toženka namreč ni dolžna povrniti.
Za pravilnost odločitve ni pomembno, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije. Ni pomembno dejstvo, da toženka ni vložila kazenske ovadbe. Zadostuje ugotovitev, da dogodek, v katerem je po tožbenih trditvah nastala uveljavljena škoda, ni bil negotov in neodvisen od izključne volje oškodovanca.
SPZ člen 12, 15a, 75, 92, 99. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 21, 180, 187, 187/2, 191, 191/2.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedana imisija - domača žival - imetnik živali - zaščita živali - subjektivna sprememba tožbe - ugovor pasivne legitimacije - tožbeni zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - kršitev razpravnega načela - potek meje - stopnišče - razveljavitev sodbe
V kolikor se bo ugovor pasivne legitimacije izkazal za neutemeljenega, je temelj tožnikovega zahtevka, s katerim zahteva zaščito pred vznemirjanjem zaradi mačka, v 99. členu SPZ. Res, da ta varuje absolutno naravo lastninske pravice. Vendar naj ne ostane spregledano, da 12. člen SPZ vsebuje generalno omejitev te absolutnosti (prepoved zlorabe), poleg tega pa se lahko lastninska pravica v skladu s 37. členom SPZ omeji še z zakonom. Ker ZZZiv, ki med drugim določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih bitij in pravila za dobro ravnanje z živalmi, skrbniku živali nalaga, da mora živali zagotoviti ustrezno svobodo gibanja, hkrati pa vsakomur prepoveduje preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, gre torej v novem sojenju tudi na tej materialnopravni podlagi pretehtati ugovorne navedbe, da ne gre za ravnanja, ki bi jih bilo moč opredeliti kot protipravno vznemirjanje, ker da jih je lastnik nepremičnine v urbanem okolju, v katerem se giba zadevna mačka, dolžan trpeti.
Kontinuiteta obdolženčeve kriminalne dejavnosti, zasledovanje koristoljubnosti, izkazana velika mera vztrajnosti in trdne odločenosti vztrajanja v kriminalni udeležbi, katere je utemeljeno osumljen, so tiste osebne lastnosti, ki ob upoštevanju očitane kriminalne količine argumentirano utemeljujejo obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.
Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10, 10/4, 10/6. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 2, 2/1, 8, 17. ZSKZDČEU-1 člen 17, 17/3, 23, 23/4.
predaja zahtevane osebe - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - pravica do zagovornika
Glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Direktive 2013/48/EU je preiskovalni sodnik zahtevano osebo ob privedbi dolžan poučiti o pravici do izbire odvetnika v državi odreditve, čeprav določba tretjega odstavka 17. člena ZSKZDČEU-1 tega izrecno ne določa.
Temelj za izvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP) je načelo vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, kljub temu pa bi glede na priporočila v točkah 2.4, 2.5 in 5.7 Priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje sodišče prve stopnje pri odločanju o izpolnjenosti pogojev za izvršitev ENP moralo presoditi, ali so v okoliščinah konkretnega primera morebiti izkazani resni pomisleki glede sorazmernosti prejetega ENP, ki bi narekovali uporabo drugih manj prisilnih, a še vedno enako učinkovitih ukrepov, ter svojo presojo tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ne glede na tožnikovo nekoliko okorno razdelitev zahtevkov v sklopa A) in B), razmerje primarnih in podrednih zahtevkov obravnavalo vsebinsko: štelo je, da sta tako zahtevka glede oporoke kot glede pogodbe o preužitku dva samostojna sklopa zahtevkov, pri čemer je glede vsakega od teh pravnih poslov tožnica oblikovala primarni in podredni zahtevek. Če bi vprašanje primarnosti in podrejenosti zahtevka obravnavalo drugače, bi bil tožničin uspeh v pravdi odvisen zgolj od formalne razporeditve zahtevkov pod posamezne točke, kar bi pretirano in nedopustno omejevalo tožničino ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - delitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - solastnina - solastniški delež - odločanje po prostem preudarku - povezanost stavbe in zemljišča - dostop do objekta - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija - prepozna pripravljalna vloga - prepozen dokazni predlog - pravica do izjave
Ker do sporazuma o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča med udeleženci postopka ni prišlo, je odločitev o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča na dva solastniška deleža nepravilna. Nepremičnina, ki predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, je v skupni lasti (ne v solastnini) vsakokratnih etažnih lastnikov obeh stavb.
Ob presojanju v okviru prostega preudarka, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, se upošteva tudi prostorsko povezanost in funkcionalno povezanost zemljišča s stavbo, kamor vsekakor sodi dostop do stavbe.
Predmet pritožbeno izpodbijanega sklepa je vprašanje, ali je tožena stranka v času od vročitve sklepa z dne 22. 9. 2022 ponovno kršila prepovedi iz začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064982
ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-14. ZZK-1 člen 234, 240, 240/1, 240/4,. OZ člen 99, 543.
preverjanje pristnosti listin - darilna pogodba - postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izguba izvirnika - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - vsebina listine, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - uveljavljanje pravnega varstva - uveljavljanje pravice v pravdi - ugotovitveni zahtevek - pravni interes - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - preklic darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - zmota v izjavi - rok za uveljavitev pravice - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Glede na gramatikalno razlago 234. člena ZZK-1 je bistveno, da je v času izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila to ustrezalo pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več.
Tožnica utemeljeno zahteva ugotovitev, da je zemljiškoknjižno dovolilo pristno in torej sestavni del pogodbe, ki sta jo pravdni stranki podpisali. Ugotovitev obstoja darilne pogodbe z njeno vsebino v izreku ugotovitvene sodbe, v pravno razmerje med tožnico, obdarjenko, in toženo stranko, darovalko, vnaša gotovost in odpravlja dvom o obstoju darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in overjenim podpisom. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku uspela, je s tem odstranjena ovira za vpis v zemljiško knjigo, kljub temu, da izvirnika listine, ki bi lahko bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo, nima. S tem je tožeča stranka izkazala pravni interes za ugotovitveno tožbo.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog za odpoved - reorganizacija poslovanja - zaposlovanje novih delavcev - diskriminacija
Razlogovanje pritožbe, da je bil zatrjevan poslovni razlog objektivno predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in da ne more utemeljevati odpovedi leto in pol kasneje, je napačno. Bistveno je, da sta v času odpovedi dejansko obstajala tako ekonomski kot organizacijski razlog in da je nanju toženka vezala prenehanje potrebe po opravljanju dela iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s pogodbo o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065552
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391, 445.
grožnja - javna seja - okrajno sodišče - odločilno dejstvo - in dubio pro reo - v dvomu v korist obdolženca - izpovedba oškodovanca - presoja verodostojnosti
Podaja lastne ocene izvedenih dokazov, ki jo v pritožbi navaja zagovornik, pa ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve, pri čemer pritožba niti ne obrazloži na kak način bi naj navedeno vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe, pri čemer v obravnavani zadevi tudi ne more biti govora o kršitvi načela v dvomu v korist obdolženki.