denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - pavšalna zatrjevanja
Sodišče prve stopnje pri odločanju o višini odškodnine ni odločalo po prostem preudarku, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč je svojo presojo ustrezno pretehtalo in obrazložilo, s temi razlogi pa pritožba konkretizirano ne polemizira.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065858
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 166. ZNP-1 člen 100, 108. ZIZ člen 11, 29, 29/1, 29/4.
začasna odredba - začasna odredba o stikih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - izvajane dokazov - načelo hitrosti postopka
V postopku zavarovanja z začasno odredbo sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065316
URS člen 33, 67. SPZ člen 99, 100. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 165, 165/2, 286, 286/3, 313, 313/1, 313/2, 337, 337/1, 347, 347/1.
varstvo lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - negatorna tožba (opustitvena tožba) - tehtanje pravic v koliziji - poseg v skupni del stavbe - posamezni del stavbe - sprememba zunanjega videza stavbe - odstranitev zasteklenih površin - zimski vrt - soglasje etažnih lastnikov - gradbeno dovoljenje - prekluzija - odločanje na podlagi pisnih dokazov - pravica do izjave - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine
Ohranjanje zunanjega videza je zakonsko varovana vrednota, ki pa ne sme postati orodje v rokah etažnih lastnikov, s pomočjo katerega se lahko posameznemu etažnemu lastniku onemogoči vsakršno izvrševanje lastninske pravice. Del ocene, ali gre za protipraven poseg, ki utemeljuje varstvo z negatorno tožbo, mora biti zato tudi vprašanje, ali je fizično obsežen poseg, ki spreminja videz stavbe, estetsko (ne)usklajen s stavbo. Relevantna sprememba zunanjega videza v smislu prvega odstavka 15. člena SZ-1 je tista, ki je obsežna in estetsko ruši enoten videz stavbe.
V prvem sojenju zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni bilo ocenjeno, kako je izgradnja zimskega vrta spremenila izvorni videz stavbe. To dejstvo je bilo kot pravno odločilno izpostavljeno šele ob izdaji revizijske odločbe. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki z novimi navedbami in dokazi, podanimi v ponovljenem postopku, niso bili prekludirani.
Tožnik ni navedel, da bi predložil predpisano potrdilo (dokazilo) osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, iz katerega bi bilo razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposoben opraviti, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10, 10/4, 10/6. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 2, 2/1, 8, 17. ZSKZDČEU-1 člen 17, 17/3, 23, 23/4.
predaja zahtevane osebe - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - pravica do zagovornika
Glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Direktive 2013/48/EU je preiskovalni sodnik zahtevano osebo ob privedbi dolžan poučiti o pravici do izbire odvetnika v državi odreditve, čeprav določba tretjega odstavka 17. člena ZSKZDČEU-1 tega izrecno ne določa.
Temelj za izvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP) je načelo vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, kljub temu pa bi glede na priporočila v točkah 2.4, 2.5 in 5.7 Priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje sodišče prve stopnje pri odločanju o izpolnjenosti pogojev za izvršitev ENP moralo presoditi, ali so v okoliščinah konkretnega primera morebiti izkazani resni pomisleki glede sorazmernosti prejetega ENP, ki bi narekovali uporabo drugih manj prisilnih, a še vedno enako učinkovitih ukrepov, ter svojo presojo tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.
ZDR-1 člen 17, 61, 61/1. OZ člen 619. ZVZD-1 člen 39. ZUTD člen 162, 163, 163/3.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organiziran delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi, tretji in četrti toženki, ki so ga napotovale na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve, tretje in četrte toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.
Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri A., tretji in četrti toženki, ki so zagotavljali njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
ZPND člen 22a, 22d. ZNP-1 člen 5, 42. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
družinsko nasilje - družinsko nasilje nad otroki oziroma mlajšimi polnoletniki - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - zaslišanje stranke - izvedba naroka - narok v nepravdnem postopku - oprava naroka v nepravdnem postopku - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - neizvedba naroka - neizvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nasprotni udeleženec kot pomemben nasprotni dokaz predlagateljičinim trditvam o nasilju izpostavlja svoje zaslišanje, s katerim bi ovrgel resničnost njenih trditev. Navedeni dokaz bi sodišče lahko izvedlo le na naroku za glavno obravnavo. Tako se izkaže kot utemeljen tudi očitek nasprotnega udeleženca o bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče ni izvedlo naroka, ki je bil potreben zaradi izvedbe dokazov. Iz določila 22a. člena ZPND izhaja, da se za postopek odločanja o ukrepih uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če v ZPND ni drugače določeno. Nepravdni postopek ureja ZNP-1, ki določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, razen če zakon ne določa drugače. ZNP-1 za razliko od prejšnje ureditve v ZNP izrecno določa, da sodišče opravi narok in izvede obravnavo. Sedanja ureditev glede naroka je tako skladna z določbami ZPP, da sodišče odloči na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja in da sodišče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov odloči le, če zakon tako določa (4. člen ZPP). Ker v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, je poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do izjave v postopku, hkrati pa je z opustitvijo izvedbe naroka zagrešilo kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je bilo zato treba razveljaviti že zaradi obstoja pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka.
ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - objektivno žaljiva izjava - pravica do svobode izražanja - sprememba prvostopenjske odločitve
Vsebina spornega zapisa kot celote ne pomeni osebnega napada, slabšalnega prikazovanja in žaljenja vodstva ter s tem destruktivnega rušenja ugleda nadrejenih oseb, temveč gre za dovoljeno, stvarno sprejemljivo kritiko dela nadrejenih oseb, ki je varovana s pravico do svobode izražanja. Ta ne varuje le širjenja mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo, temveč zajema tudi kritične izjave. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožnik v elektronskem sporočilu ni uporabljal žaljivih ali zaničevalnih izrazov niti ni izrazil negativnih vrednostnih sodb o nadrejenih osebah, temveč je kritiziral njihov pristop k vodenju obrata po prihodu novega sodelavca. Stališča je podrobno obrazložil in podkrepil z navedbo konkretnih primerov.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1(a).
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pogodbeno razmerje - zakonita subrogacija
Ker velja avtonomna razlaga posameznih institutov, povedano pomeni, da pri zakoniti subrogaciji ne gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu Uredbe 1215/2012.
prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - spor o veljavnosti pogodbe - obseg zapuščine - načelo ekonomičnosti postopka
Sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, sme kljub prekinitvi pridobivati podatke, pomembne za ugotovitev obsega zapuščine. Prav tako prekinitev ne ovira pritožnikov, da ne vložita tožbe o spornih vprašanjih, od katerih je odvisna odločitev o dedovanju po njunem pokojnem dedku.
Predmet pritožbeno izpodbijanega sklepa je vprašanje, ali je tožena stranka v času od vročitve sklepa z dne 22. 9. 2022 ponovno kršila prepovedi iz začasne odredbe.
Nekonkretiziranih navedb toženke, da je tožniku proste dni zagotovila oziroma da mu je tedenski počitek zagotovila praviloma ob nedeljah (pri čemer dnevi, ki jih je navedla, niso le nedelje, ampak tudi sobote), ne zadošča, da bi šteli, da je podala zadostno trditveno podlago, da bi bilo dejstvo zagotavljanja dveh dni tedenskega počitka sporno in s tem predmet dokazovanja.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 396, 396/1, 396/1-4.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - obnova postopka, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino - pravnomočna kazenska sodba - izredno pravno sredstvo - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - poseg v načelo pravnomočnosti
Na podlagi 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko postopek na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina.
nakup in prodaja nepremičnin - sklenitev prodajne pogodbe - plačilo kupnine - denarna sredstva - obstoj terjatve - terjatev do zapustnika - okoliščine konkretnega primera - nedopustne pritožbene novote - pripoznava dolga - obstoj dolga - pravni naslov - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je povsem zadosti obrazložilo razloge zaradi katerih je štelo, da tožnik sam ni imel sredstev za plačilo kupnine nepremičnine.
Pripoznava dolga ne pomeni nujno tega, da dolg obstoji. Pripoznava dolga je pomembna zaradi pretrganja zastaranja (prvi odstavek 364. člena OZ), zaradi svoje akcesorne narave pa ne ustvari samostojnega pravnega naslova vtoževanemu plačilu. Ker je dokazni postopek pokazal, da dolg A. A. do tožnika ni obstajal, izjava o pripoznavi dolga ne ustvarja nobene posledice.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - odpoved dedovanju - manj verjetna pravica dediča
Ker je med dediči sporno, da se je eden izmed dedičev odpovedal dedovanju po zapustnici v dogovoru z zapustnico, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek po 5. točki 210. člena ZD.
KZ-1 člen 50, 50-1, 51, 51/2-2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - individualizacija kazenske sankcije - okoliščine za odmero kazni - obvezen izrek denarne kazni
Iz sodbe Vrhovega sodišča I Ips 51288/2018 z dne 1. 10. 2020 je moč razbrati jasno stališče, da je nevarnost za življenje in zdravje izkazana že s tem, ko storilec ljudi prevaža v nehumanih in nezdravih okoliščinah in ko so bile navedene osebe med vožnjo v vsakem trenutku že življenjsko ogrožene. Toliko bolj in prej to velja za izpolnitev zakonskega znaka "izpostavitve" taki nevarnosti.
V obravnavanem primeru je bilo v kombiniranem vozilu, ki je bilo registrirano le za prevoz treh oseb (vključno z voznikom) v tovornem delu le-tega kar 23 oseb, ki so sedeli na tleh, brez možnosti pripetja oziroma oprijemanja ali kakšnega drugačnega zavarovanja pred morebitnimi nenadnimi dogodki, brez možnosti prezračevanja ali kroženja zraka, upoštevaje, da je šlo za popolnoma zaprt del vozila, tudi brez oken in svetlobe z očitno nameravano opravo daljše poti (v Nemčijo po navedbah zaslišanih prič, oziroma v Italijo). Upoštevaje, da je vožnja po cesti dinamično opravilo je prevažanje ljudi v takšnih razmerah že samo po sebi življenjsko ogrožujoče, še posebej pa realno vsak trenutek lahko pride do nenadnih ali spremenjenih prometnih razmer, ki od voznika terjajo ali pa le zaradi določenega načina reagiranja privedejo do vozniških manevrov, ki življenjsko ogroženost ob takem načinu prevoza še bistveno povečujejo.
odločitev o stroških postopka - stroški odvetniških storitev - brezplačna pravna pomoč
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo petega odstavka 17. člena ZOdv, v katerem je določeno, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
Na ravni utemeljenega suma izkazan skupek obdolženčevih ravnanj, ko naj bi ta oškodovanki omejeval svobodo, jo nadziral, ji grozil ter na koncu nad njo uporabil tudi fizično silo in jo poškodoval, pomenijo napad na oškodovankino telesno, duševno celovitost in na njeno dostojanstvo, ko naj bi oškodovanka postala objekt izvajanja nasilja, predstavlja povsem določno konkretizacijo zakonskega znaka spravljanja v podrejen položaj.
ZPIZ-2 člen 193, 193/5. ZPP člen 150, 150/1, 150/2.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - pravica do vpogleda v spis - oseba, ki ni stranka v postopku - upravičenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - korist upravičenca - druga pravna podlaga
Razlog, da je bilo v predmetnem gospodarskem sporu izvedenih že več dokazov, ki jih predlagatelj potrebuje zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z istim škodnim dogodkom, tj. delovno nezgodo, ne ustreza pojmu upravičene koristi v smislu navedenega zakonskega določila.
Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka pravdnega postopka je urejeno v 150. členu ZPP. ZPIZ-2 v tem pogledu predlagatelju vpogleda ne more dati več pravic,