ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog za odpoved - reorganizacija poslovanja - zaposlovanje novih delavcev - diskriminacija
Razlogovanje pritožbe, da je bil zatrjevan poslovni razlog objektivno predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in da ne more utemeljevati odpovedi leto in pol kasneje, je napačno. Bistveno je, da sta v času odpovedi dejansko obstajala tako ekonomski kot organizacijski razlog in da je nanju toženka vezala prenehanje potrebe po opravljanju dela iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s pogodbo o zaposlitvi.
Tožnik ni navedel, da bi predložil predpisano potrdilo (dokazilo) osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, iz katerega bi bilo razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposoben opraviti, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - rok za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - napaka pri vročanju sodnega pisanja - napaka sodišča pri vročanju - nepravilna vročitev - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - prenehanje pooblastilnega razmerja - neposredno vročanje stranki - opustitev pravilne vročitve - začetek teka roka za pritožbo - odločanje o plačilu sodne takse
Ob morebitnem zavrženju tožničine pritožbe zoper sklep kot prepozne bi tožnica napako sodišča pri vročanju sklepa lahko uspešno uveljavljala z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ni pa bila upravičena predlagati vrnitve v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064982
ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-14. ZZK-1 člen 234, 240, 240/1, 240/4,. OZ člen 99, 543.
preverjanje pristnosti listin - darilna pogodba - postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izguba izvirnika - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - vsebina listine, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - uveljavljanje pravnega varstva - uveljavljanje pravice v pravdi - ugotovitveni zahtevek - pravni interes - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - preklic darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - zmota v izjavi - rok za uveljavitev pravice - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Glede na gramatikalno razlago 234. člena ZZK-1 je bistveno, da je v času izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila to ustrezalo pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več.
Tožnica utemeljeno zahteva ugotovitev, da je zemljiškoknjižno dovolilo pristno in torej sestavni del pogodbe, ki sta jo pravdni stranki podpisali. Ugotovitev obstoja darilne pogodbe z njeno vsebino v izreku ugotovitvene sodbe, v pravno razmerje med tožnico, obdarjenko, in toženo stranko, darovalko, vnaša gotovost in odpravlja dvom o obstoju darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in overjenim podpisom. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku uspela, je s tem odstranjena ovira za vpis v zemljiško knjigo, kljub temu, da izvirnika listine, ki bi lahko bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo, nima. S tem je tožeča stranka izkazala pravni interes za ugotovitveno tožbo.
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10, 10/4, 10/6. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 2, 2/1, 8, 17. ZSKZDČEU-1 člen 17, 17/3, 23, 23/4.
predaja zahtevane osebe - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - pravica do zagovornika
Glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Direktive 2013/48/EU je preiskovalni sodnik zahtevano osebo ob privedbi dolžan poučiti o pravici do izbire odvetnika v državi odreditve, čeprav določba tretjega odstavka 17. člena ZSKZDČEU-1 tega izrecno ne določa.
Temelj za izvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP) je načelo vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, kljub temu pa bi glede na priporočila v točkah 2.4, 2.5 in 5.7 Priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje sodišče prve stopnje pri odločanju o izpolnjenosti pogojev za izvršitev ENP moralo presoditi, ali so v okoliščinah konkretnega primera morebiti izkazani resni pomisleki glede sorazmernosti prejetega ENP, ki bi narekovali uporabo drugih manj prisilnih, a še vedno enako učinkovitih ukrepov, ter svojo presojo tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066359
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 31, 31/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - osvetlitev poti - vmesna sodba - soprispevek delavca - strokovno vprašanje
Za ugotovitev časa, ki je bil potreben, da se luč prižge, ni nujno potrebno strokovno znanje; o tem lahko izpovejo tudi priče na podlagi lastne zaznave.
Ugotovljena dejstva, da se je luč prižigala z nekaj sekundnim zamikom, da je bil včasih (ne pa vedno) tako dolg ter da so morali delavci mahati z rokami, da jih je senzor zaznal, kažejo na nepravilno oziroma pomanjkljivo delovanje osvetlitve v garderobi toženke, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. To pomeni, da garderoba nekaj časa ni bila osvetljena in da so se delavci po vstopu v garderobo nekaj časa nahajali v temi ter so se morali po temi tudi gibati, s čimer nedvomno nista bila zagotovljena njihova varnost in zdravje.
Delodajalec ni dolžan izvesti le predpisanih ukrepov, ampak vseh, ki so potrebni in možni, da se varnost in zdravje delavcev zagotovi.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - delitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - solastnina - solastniški delež - odločanje po prostem preudarku - povezanost stavbe in zemljišča - dostop do objekta - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija - prepozna pripravljalna vloga - prepozen dokazni predlog - pravica do izjave
Ker do sporazuma o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča med udeleženci postopka ni prišlo, je odločitev o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča na dva solastniška deleža nepravilna. Nepremičnina, ki predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, je v skupni lasti (ne v solastnini) vsakokratnih etažnih lastnikov obeh stavb.
Ob presojanju v okviru prostega preudarka, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, se upošteva tudi prostorsko povezanost in funkcionalno povezanost zemljišča s stavbo, kamor vsekakor sodi dostop do stavbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065279
KZ-1 člen 227, 227/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pritožba oškodovanca - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Sicer iz izreka napadene sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1, med katerimi je tudi oškodovanec Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je tekom postopka podal premoženjskopravni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje z napadeno sodbo ni odločalo.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Ker delavec ne more imeti hkrati sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas, je sodišče prve stopnje zahtevek za ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065550
OZ člen 922, 922/1. ZPP člen 286b. KZ-1 člen 211, 211/2.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - povrnitev premoženjske škode - dokazno breme - škodni dogodek - vzročna zveza - obseg škode - zavarovalni primer - odgovornost zavarovalnice - trk vozila - osebno vozilo - poškodba vozila - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - grajanje procesnih kršitev - kaznivo dejanje - kazenska ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija
Med dejstvi, ki sodijo v tožničino dokazno breme, je tudi obseg škode, ki je nastal v škodnem dogodku, za katerega je odgovoren toženkin zavarovanec. Škode, ki ni nastala v zatrjevanem škodnem dogodku (zavarovalnem primeru), toženka namreč ni dolžna povrniti.
Za pravilnost odločitve ni pomembno, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije. Ni pomembno dejstvo, da toženka ni vložila kazenske ovadbe. Zadostuje ugotovitev, da dogodek, v katerem je po tožbenih trditvah nastala uveljavljena škoda, ni bil negotov in neodvisen od izključne volje oškodovanca.
SPZ člen 12, 15a, 75, 92, 99. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 21, 180, 187, 187/2, 191, 191/2.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedana imisija - domača žival - imetnik živali - zaščita živali - subjektivna sprememba tožbe - ugovor pasivne legitimacije - tožbeni zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - kršitev razpravnega načela - potek meje - stopnišče - razveljavitev sodbe
V kolikor se bo ugovor pasivne legitimacije izkazal za neutemeljenega, je temelj tožnikovega zahtevka, s katerim zahteva zaščito pred vznemirjanjem zaradi mačka, v 99. členu SPZ. Res, da ta varuje absolutno naravo lastninske pravice. Vendar naj ne ostane spregledano, da 12. člen SPZ vsebuje generalno omejitev te absolutnosti (prepoved zlorabe), poleg tega pa se lahko lastninska pravica v skladu s 37. členom SPZ omeji še z zakonom. Ker ZZZiv, ki med drugim določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih bitij in pravila za dobro ravnanje z živalmi, skrbniku živali nalaga, da mora živali zagotoviti ustrezno svobodo gibanja, hkrati pa vsakomur prepoveduje preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, gre torej v novem sojenju tudi na tej materialnopravni podlagi pretehtati ugovorne navedbe, da ne gre za ravnanja, ki bi jih bilo moč opredeliti kot protipravno vznemirjanje, ker da jih je lastnik nepremičnine v urbanem okolju, v katerem se giba zadevna mačka, dolžan trpeti.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - pavšalna zatrjevanja
Sodišče prve stopnje pri odločanju o višini odškodnine ni odločalo po prostem preudarku, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč je svojo presojo ustrezno pretehtalo in obrazložilo, s temi razlogi pa pritožba konkretizirano ne polemizira.
spor majhne vrednosti - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - delno izpodbijanje odločbe - fikcija umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - preuranjen sklep
V skladu z določbo sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 v primeru, ko je stranka vložila pritožbo zoper sklep sodišča, s katerim je odločilo o ugovoru za plačilni nalog, začne rok za plačilo takse teči (šele) naslednji dan po odločitvi o pritožbi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPP-E člen 125, 125/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - več škodnih dogodkov - odmera odškodnine za več škodnih dogodkov skupaj - neobrazložena odločba - razlogi za razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni pouk - novela ZPP-E
Sodišče ni obravnavalo del preostalega dela zahtevka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka.
Sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, kar pritožba tudi graja. Gre za takšno kršitev, ki jo pritožbeno sodišče ne more odpraviti, saj bi moralo prvič ugotavljati ali je z zneskom 40.000,00 EUR odškodnina za to nepremoženjsko škodo ustrezna oziroma bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali je treba tožnici prisoditi še višjo odškodnino iz tega naslova iz razveljavljenega dela tožbenega zahtevka.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - odpoved dedovanju - manj verjetna pravica dediča
Ker je med dediči sporno, da se je eden izmed dedičev odpovedal dedovanju po zapustnici v dogovoru z zapustnico, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek po 5. točki 210. člena ZD.
ZZVZZ člen 44b. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 12. OZ člen 190.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujnost posega - čakalna doba - neupravičena obogatitev
Da bi tožnica poseg v tujini opravila zato, ker naj bi bile v Sloveniji prekoračene najdaljše dopustne oziroma razumne čakalne dobe, ni izkazano. Tožnici posledično ni bila odvzeta pravica do zdravstvenega varstva. Za operativni poseg na hrbtenici v tujini se je odločila sama in to ne zaradi preseženih čakalnih dob. Dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ ni podan in ni utemeljen zahtevek na vračilo sredstev zdravstvenih storitev.
Na ravni utemeljenega suma izkazan skupek obdolženčevih ravnanj, ko naj bi ta oškodovanki omejeval svobodo, jo nadziral, ji grozil ter na koncu nad njo uporabil tudi fizično silo in jo poškodoval, pomenijo napad na oškodovankino telesno, duševno celovitost in na njeno dostojanstvo, ko naj bi oškodovanka postala objekt izvajanja nasilja, predstavlja povsem določno konkretizacijo zakonskega znaka spravljanja v podrejen položaj.
nakup in prodaja nepremičnin - pogodba o prodaji na kredit - višina pogodbene obveznosti - prispevek h kupnini za stanovanje - vsebina dogovora - solastniški delež na nepremičnini - višina deleža - prosto urejanje obligacijskih razmerij - delitev na enake dele
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama že pred podpisom prodajne pogodbe dogovorjeno, da njuna denarna prispevka h kupnini za navedene nepremičnine ne bosta enaka (ali je bil s tem tožnici in tožencu odobren najvišji možni kredit ni pomembno), kljub temu pa bosta na teh nepremičninah pridobili enaka solastninska deleža. Res to neposredno ne izhaja iz določb pisne prodajne pogodbe, kjer je določeno solidarno plačilo in bi v takšnem primeru v primeru odsotnosti drugačnega dogovora padel na vsakega udeleženca enak del obveznosti plačila kupnine (405. člen OZ), vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi vseh okoliščin primera pravilno ugotovilo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen drugačen dogovor o njunih prispevkih h kupnini.
OZ člen 131, 179, 182. ZDoh-2 člen 44. Odvetniška tarifa (2015) člen 10. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnosti pri delu - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina kilometrine - odvetniška tarifa
Zavarovanec tožene stranke je opustil svojo dolžnost zagotavljati varnost ljudi pri izvajanju gradnje in je zato za nastalo škodo odgovoren. Glede tožnikovega prispevka k nastanku poškodbe je sodišče prve stopnje ocenilo, da zlasti glede na samovoljnost tožnika, da pride na gradbišče in spleza na keson tovornjaka po neustrezni poti, njegov prispevek ocenjuje na 60 %.