OZ člen 131, 179, 182. ZDoh-2 člen 44. Odvetniška tarifa (2015) člen 10. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnosti pri delu - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina kilometrine - odvetniška tarifa
Zavarovanec tožene stranke je opustil svojo dolžnost zagotavljati varnost ljudi pri izvajanju gradnje in je zato za nastalo škodo odgovoren. Glede tožnikovega prispevka k nastanku poškodbe je sodišče prve stopnje ocenilo, da zlasti glede na samovoljnost tožnika, da pride na gradbišče in spleza na keson tovornjaka po neustrezni poti, njegov prispevek ocenjuje na 60 %.
ZZVZZ člen 44b. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 12. OZ člen 190.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujnost posega - čakalna doba - neupravičena obogatitev
Da bi tožnica poseg v tujini opravila zato, ker naj bi bile v Sloveniji prekoračene najdaljše dopustne oziroma razumne čakalne dobe, ni izkazano. Tožnici posledično ni bila odvzeta pravica do zdravstvenega varstva. Za operativni poseg na hrbtenici v tujini se je odločila sama in to ne zaradi preseženih čakalnih dob. Dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ ni podan in ni utemeljen zahtevek na vračilo sredstev zdravstvenih storitev.
KZ-1 člen 50, 50-1, 51, 51/2-2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - individualizacija kazenske sankcije - okoliščine za odmero kazni - obvezen izrek denarne kazni
Iz sodbe Vrhovega sodišča I Ips 51288/2018 z dne 1. 10. 2020 je moč razbrati jasno stališče, da je nevarnost za življenje in zdravje izkazana že s tem, ko storilec ljudi prevaža v nehumanih in nezdravih okoliščinah in ko so bile navedene osebe med vožnjo v vsakem trenutku že življenjsko ogrožene. Toliko bolj in prej to velja za izpolnitev zakonskega znaka "izpostavitve" taki nevarnosti.
V obravnavanem primeru je bilo v kombiniranem vozilu, ki je bilo registrirano le za prevoz treh oseb (vključno z voznikom) v tovornem delu le-tega kar 23 oseb, ki so sedeli na tleh, brez možnosti pripetja oziroma oprijemanja ali kakšnega drugačnega zavarovanja pred morebitnimi nenadnimi dogodki, brez možnosti prezračevanja ali kroženja zraka, upoštevaje, da je šlo za popolnoma zaprt del vozila, tudi brez oken in svetlobe z očitno nameravano opravo daljše poti (v Nemčijo po navedbah zaslišanih prič, oziroma v Italijo). Upoštevaje, da je vožnja po cesti dinamično opravilo je prevažanje ljudi v takšnih razmerah že samo po sebi življenjsko ogrožujoče, še posebej pa realno vsak trenutek lahko pride do nenadnih ali spremenjenih prometnih razmer, ki od voznika terjajo ali pa le zaradi določenega načina reagiranja privedejo do vozniških manevrov, ki življenjsko ogroženost ob takem načinu prevoza še bistveno povečujejo.
ZKP člen 4, 4/1, 4/4, 8, 8/1, 8/7, 18, 83, 83/2, 236, 253. URS člen 22, 29.
pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač - pravica do zagovornika - zaslišanje priče - zaslišanje obdolženca - privilegirana priča
Da tolmačka neposredno ob odvzemu prostosti ni mogla biti navzoča, kar problematizira pritožba, je ob opisanem poteku dogajanja povsem logično, zato so si policisti upravičeno pomagali s kartončkom prevoda pravic ter nato še s posebno brošuro, prevajalka pa je bila na samem kraju navzoča takoj, ko je bilo to mogoče.
Na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja, načina izvršitve, številnih drugih izpostavljenih obremenilnih okoliščin, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da pripor predstavlja sorazmeren poseg v obtoženčevo osebno svobodo, kar vse je ustrezno obrazložilo tudi z vidika trajanja pripora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065178
KZ-1 člen 54, 54/1, 228, 228/1. ZKP člen 370, 370/2, 372.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj v steku - kršitev kazenskega zakona - istovrstnost kaznivih dejanj - isti historični dogodek - nadaljevano kaznivo dejanje - dejansko stanje - priznanje krivde - časovna povezanost - kazenska sankcija - način izvršitve kazni - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist
Trditev, da je obdolženec zaradi izpada plačil na zaključenih projektih v Nemčiji prišel v stanje neplačevitosti, ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča, saj pritožba s tem graja na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, obdolženec pa je storitev vseh petih kaznivih dejanj na glavni obravnavi 10. 9. 2021 priznal, potem ko je državna tožilka predlagala posamezne kazni za storjena kazniva dejanja ter enotno kazen in se strinjala, da se ta izvrši kot tako imenovani vikend zapor. Kadar obdolženec krivdo po obtožbi prizna in sodišče njegovo priznanje sprejme, pa se zoper dejansko stanje obravnavane zadeve ne more pritožiti (drugi odstavek 370. člena ZKP).
Zgolj dejstvo, da je storil pet istovrstnih kaznivih dejanj zoper premoženje, ne zadostuje za pravno opredelitev kaznivih dejanj po 54. členu KZ-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 49, 49/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za izvedensko mnenje - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - pravica do povrnitve stroškov
Pritožnik utemeljeno navaja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da izvedencu poleg stroška za izdelavo mnenja ne pripada tudi dodatni strošek za izdelavo elaborata, ker je bila tudi to naloga izvedenca po sklepu z dne 26. 7. 2022. Nagrado za izvedensko mnenje namreč predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Kot utemeljeno opozarja pritožnik, gre v tem primeru za skico, ki jo je v postopku izdelal izvedenec, elaborat pa za izvedbo potrebuje geodetska uprava (čeprav je sodišče izvedencu naložilo tudi izdelavo elaborata). Nagrada se nanaša na izdelavo samega izvida in mnenja. Analize, meritve, preiskave in druga opravila pa predstavljajo materialne stroške v skladu z 49. členom Pravilnika.
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da do zastaranja ni prišlo zaradi ravnanja oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca, zaradi česar je utemeljena uporaba drugega odstavka 96. člena ZKP, po katerem v takem primeru obremenjujejo stroški oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca proračun.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
Če izvršitelj sploh ne pristopi k opravi rubeža oziroma k poskusu oprave rubeža, ker opravo tega izvršilnega dejanja zaradi odloga izvršbe predhodno prekliče, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru (pri čemer je v obravnavani zadevi upnik izvršitelja o okoliščinah, ki so utemeljevale preklic rubeža, obvestil v primernem roku pred dnem razpisanega rubeža), izvršitelju plačila za rubež ni mogoče priznati, posledično pa tudi ne plačila za dejanje razpisa rubeža, četudi je slednje dejansko bilo opravljeno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065109
ZKP člen 491, 491/2, 496. KZ-1 člen 70.a.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - čas trajanja ukrepa - namen varnostnih ukrepov - navzočnost na naroku - psihiatrično izvedensko mnenje
Pritožnika v pritožbeni graji ne upoštevata, da sodišče ob izreku obravnavanega varnostnega ukrepa časa trajanja v odločbi ne določi zato, ker je njegova dolžina odvisna od uspešnosti medicinsko-terapevtske obravnave storilca, kot tudi ne, da je podaljšanje možno (tudi) zaradi osebne zaščite in varstva obravnavanega storilca in ne le zaradi potrebnega nadaljevanja njegovega zdravljenja. Ni namreč naloga Enote za forenzično psihiatrijo zgolj obvezno psihiatrično zdravljenje storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, temveč je njena naloga tudi njegovo varstvo. Pritožbeno izpostavljanje precejšnjega dvoma v pošteno sojenje, ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni, je zatorej odvečno in predvsem neutemeljeno.
odločitev o stroških postopka - obrazložena vloga - sprememba sklepa
Tožnik je s pripravljalno vlogo zgolj prerekal navedbe tožene stranke, ki jih je ta podala v odgovoru na tožbo, v nadaljevanju pa se je skliceval in tudi ponovno prepisal vsebino tožbe oziroma njenega popravka.
Ob upoštevanju 155. člena ZPP in 2. točke tar. št. 16 Odvetniške tarife navedene vloge ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo podano med postopkom.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - presoja dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sklicevanje na zgrešeno presojo izpovedi zaslišane toženke ter tožničinih prič v tem postopku predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog.
V zvezi z napako na senzorju višje sodišče odgovarja le še na pritožbeni očitek, da bi, v kolikor je tožnica napako odkrila, na podlagi določil Obligacijskega zakonika (OZ) o tem morala obvestiti toženca in od njega terjati navodila, ali naj napako odpravi. Očitek o zmotni uporabi OZ ni utemeljen zato, ker iz dejanske podlage izpodbijane sodbe izhaja, da je bil tožničin delovni nalog podpisan tudi s strani toženkinega voznika. Pritožbeno neizpodbojna dejanska ugotovitev, da je bila z delovnim nalogom odprava napake, ki se na senzor nanaša, izrecno naročena, zato uporabo določb OZ, na katere se pritožnica sklicuje, izključuje.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - odpoved dedovanju - manj verjetna pravica dediča
Ker je med dediči sporno, da se je eden izmed dedičev odpovedal dedovanju po zapustnici v dogovoru z zapustnico, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek po 5. točki 210. člena ZD.
Na ravni utemeljenega suma izkazan skupek obdolženčevih ravnanj, ko naj bi ta oškodovanki omejeval svobodo, jo nadziral, ji grozil ter na koncu nad njo uporabil tudi fizično silo in jo poškodoval, pomenijo napad na oškodovankino telesno, duševno celovitost in na njeno dostojanstvo, ko naj bi oškodovanka postala objekt izvajanja nasilja, predstavlja povsem določno konkretizacijo zakonskega znaka spravljanja v podrejen položaj.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPP-E člen 125, 125/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - več škodnih dogodkov - odmera odškodnine za več škodnih dogodkov skupaj - neobrazložena odločba - razlogi za razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni pouk - novela ZPP-E
Sodišče ni obravnavalo del preostalega dela zahtevka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka.
Sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, kar pritožba tudi graja. Gre za takšno kršitev, ki jo pritožbeno sodišče ne more odpraviti, saj bi moralo prvič ugotavljati ali je z zneskom 40.000,00 EUR odškodnina za to nepremoženjsko škodo ustrezna oziroma bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali je treba tožnici prisoditi še višjo odškodnino iz tega naslova iz razveljavljenega dela tožbenega zahtevka.
odločitev o stroških postopka - stroški odvetniških storitev - brezplačna pravna pomoč
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo petega odstavka 17. člena ZOdv, v katerem je določeno, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - globa za prekršek - izrek opomina
Pritožniki so pojasnili, da je do zaposlitve prišlo zaradi posebnih razmer (bolezen zaposlenega varnostnika in organizacija prireditve), do zaposlitve je prišlo med vikendom, delodajalec je prijavo podal tri dni po sklenitvi pogodbe, storilci za istovrstni prekršek še niso bili kaznovani, s prekrškom ni nastala nobena škoda. Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o prekrških se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost. Ob upoštevanju prej opisanih okoliščin, predvsem pa dejstva, da gre za prvi tovrstni prekršek, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločbo o sankciji spremenilo, tako da je namesto globe vsem trem storilcem izreklo opomin.
nakup in prodaja nepremičnin - pogodba o prodaji na kredit - višina pogodbene obveznosti - prispevek h kupnini za stanovanje - vsebina dogovora - solastniški delež na nepremičnini - višina deleža - prosto urejanje obligacijskih razmerij - delitev na enake dele
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama že pred podpisom prodajne pogodbe dogovorjeno, da njuna denarna prispevka h kupnini za navedene nepremičnine ne bosta enaka (ali je bil s tem tožnici in tožencu odobren najvišji možni kredit ni pomembno), kljub temu pa bosta na teh nepremičninah pridobili enaka solastninska deleža. Res to neposredno ne izhaja iz določb pisne prodajne pogodbe, kjer je določeno solidarno plačilo in bi v takšnem primeru v primeru odsotnosti drugačnega dogovora padel na vsakega udeleženca enak del obveznosti plačila kupnine (405. člen OZ), vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi vseh okoliščin primera pravilno ugotovilo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen drugačen dogovor o njunih prispevkih h kupnini.
izločitev zapisnika o obvestilih in izpovedbah - priča - osumljenec
V sicer pravilnem hipotetičnem razglabljanju, zakaj v okviru opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj B. B. ni mogel prejeti pravnega pouka kot obdolženi po 227. členu ZKP, pritožba namreč povsem prezre zapovedano specifičnost procesne situacije, ko je treba (le) v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku o istih dejstvih zaslišan kot obdolženi, zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče, iz spisa izločiti.
Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (200.000,00 EUR) in primerjavi določil OT, ki so veljala pred spremembo, s spremenjenimi določili, višje sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ni nobenih razlik v višini stroškov za posamezno procesno dejanje. Tako po tarifi, ki je veljala pred spremembo, kot po spremenjeni tarifi od 5. 6. 2022, so bili posamezni zneski stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki, odmerjeni v enaki višini, kar logično pomeni, da je prisojeni znesek stroškov enak. Iz navedenega razloga je pritožbeni očitek neutemeljen že zaradi dejstva, da ni pravno odločilen za odločitev v izreku.