OZ člen 131, 179, 182. ZDoh-2 člen 44. Odvetniška tarifa (2015) člen 10. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnosti pri delu - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina kilometrine - odvetniška tarifa
Zavarovanec tožene stranke je opustil svojo dolžnost zagotavljati varnost ljudi pri izvajanju gradnje in je zato za nastalo škodo odgovoren. Glede tožnikovega prispevka k nastanku poškodbe je sodišče prve stopnje ocenilo, da zlasti glede na samovoljnost tožnika, da pride na gradbišče in spleza na keson tovornjaka po neustrezni poti, njegov prispevek ocenjuje na 60 %.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - združitev kazni zapora
V primeru, ko je obsojencu bila izrečena kazen nad petnajst let zapora se, kot predpisuje povsem nedvoumna določba petega odstavka 82. člena KZ-1, obsodba ne izbriše.
Sodišče prve stopnje je svojo pritožbeno izpodbijano odločitev pod točkama 10 in 12 pravilno preizkusilo tudi s tehtanjem sorazmernosti posega v pravice priprtih obtožencev. Strinjati se gre z zaključkom, da je omejitev zaprošene Skype komunikacije nujen in primeren poseg za dosego ustavno dopustnega cilja, ki ga je z omejitvijo tovrstne komunikacije mogoče doseči. Še zlasti pa je pomembno dejstvo, da možnost komunikacije med obtoženima na druge zakonsko dopustne načine (dopisovanje, telefonski stiki) ni omejena.
ZUP člen 86, 86/1, 86/2, 86/3, 86/4, 86a, 86a/1, 86a/3, 86a/4, 89, 89/1. ZDavP-2 člen 85a, 85a/6.
pooblaščenec za vročitve - obseg pooblastila
V predmetni zadevi je prekrškovni organ Finančna uprava RS, vendar ne gre za prekršek iz področja davčnih obveznosti. Določba 85.a člena ZDavP-2 ureja vročanje dokumentov le davčnim zavezancem.
Ker niti Zakon o finančni upravi (ZFU) niti ZDCOPMD ne določata, kako vročajo prekrškovni organi odločbe o prekrških, izdane v zvezi s preverjanjem prevoza v cestnem prometu – konkretno potrditve uporabe vozila s prevoznikovo kartico na začetku uporabe vozila, se skladno z določbo prvega odstavka 58. člena ZP-1 glede vročanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (200.000,00 EUR) in primerjavi določil OT, ki so veljala pred spremembo, s spremenjenimi določili, višje sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ni nobenih razlik v višini stroškov za posamezno procesno dejanje. Tako po tarifi, ki je veljala pred spremembo, kot po spremenjeni tarifi od 5. 6. 2022, so bili posamezni zneski stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki, odmerjeni v enaki višini, kar logično pomeni, da je prisojeni znesek stroškov enak. Iz navedenega razloga je pritožbeni očitek neutemeljen že zaradi dejstva, da ni pravno odločilen za odločitev v izreku.
ZPrCP člen 27, 27/8, 42, 42/4, 43, 43/5, 98, 98/2, 107, 107/12. ZVoz-1 člen 64, 64/6.
obdolžilni predlog - nezakonit dokaz - izločitev dokazov - video posnetek kot dokaz
Ob tem, ko je dogajanje na posnetku, iz katerega se ne vidi niti osebnega avtomobila in registrske številke niti ne obraza voznika, skladno z izpovedbami policistk (da sta se zapeljali za obdolžencem, ga ustavljali s prižganimi modrimi lučmi na parkirišču hotela F. ter pristopili do vozila), katere sodišče prve stopnje ocenjuje kot prepričljive in verodostojne, sodišče druge stopnje pa to iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, potrjuje, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so navedbe, da je bil posnetek nadzornih kamer prirejen in premontiran, ne le neargumentirane, temveč tudi hipotetične.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00065405
ZKP člen 129.a, 129.a/2. KZ-1 člen 86, 86/8.
izvrševanje kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Ker mora sodišče poleg zakonskih določb (ZKP) upoštevati med drugim tudi vso aktualno ustavnopravno prakso, torej tudi aktualne odločbe Ustavnega sodišča RS, imata obe pritožbi prav, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o pravočasnosti predloga obsojenčevega zagovornika za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki je bil vložen dne 20. 2. 2023, prezrlo odločitev Ustavnega sodišča v prej citirani odločbi z dne 23. 6. 2022, po kateri lahko obsojenec takšen predlog poda tudi v času prestajanja kazni zapora oziroma celo do konca prestajanja le-te, ne pa le v 15-ih dneh po pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve, kot trenutno izhaja iz določbe drugega odstavka člena 129.a ZKP.
ZDR-1 člen 4, 9, 9/1, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/2, 31, 31/1, 31/1-5, 54, 54/1, 56, 77, 118, 118/1, 118/2. OZ člen 280, 280/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - transformacija pogodbe o zaposlitvi - pogodba za določen čas - volja pogodbenih strank - kogentne zakonske določbe - višina denarnega povračila
Delavec in delodajalec se ne moreta dogovoriti, da bo delavec v času uvajanja v delo, da preizkusi ali mu delo ustreza in je zanj ustrezno, opravljal delo brez pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi civilne pogodbe. Čeprav bi si tako tožnica kot toženka želeli, da tožnica v času uvajanja v delo ni v delovnem razmerju, takšen dogovor, če obstajajo elementi delovnega razmerja, glede na kogentno določbo drugega odstavka 13. člena ZDR-1 ni mogoč.
Mimo kogentnih določb ZDR-1 se delavec in delodajalec ne moreta dogovarjati, zato morebitna volja pravdnih strank, da se sklene delovno razmerje le za določen čas, ne more vplivati na transformacijo pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je tožnica pri toženki delala manj kot leto dni, da je bila pri toženki na podlagi sodbe zaposlena slabih osem mesecev in da je novo zaposlitev našla relativno hitro, je primerno denarno povračilo v višini ene in ne dveh bruto plač tožnice.
ZPP člen 2, 181, 181/2, 181/3, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 1050, 1050/1.
ugotovitvena tožba - vmesni ugotovitveni zahtevek - vmesna ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravni interes - pravna korist - predhodno vprašanje - prepovedni zahtevek - dokazi in izvajanje dokazov - notarski zapis - vsebina notarskega zapisa - poravnava - pogodba o poravnavi - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki
Ni dvoma, da je prva toženka drugi toženki notarski zapis že razkrila, saj ga le-ta sicer ne bi mogla uporabljati v raznih sodnih postopkih, ki jih navajata tožnici. Ko je tak zapis enkrat že razkrit, je prepoved (nadaljnjega) razkrivanja nepotrebna in nesmiselna, ponovno razkritje tega, kar je že razkrito, ni mogoče.
Da bi se lahko prepovedalo razkritje listine sodišču v sodnem postopku, ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Vsaka stranka postopka ima pravico in dolžnost, da dokaže svoje navedbe v sodnem postopku.
Taka prepoved ne bi zavezovala sodišča niti v bodočih sodnih postopkih pri presojanju morebitne zlorabe, na katero bi se morda sklicevali toženki v sodnih postopkih.
Tožnici tako nista izkazali realne pravno relevantne nevarnosti, ki bi bila odpravljena z ugoditvijo temu delu zahtevka. Tudi ta del zahtevka je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Ker je prepovedni del tožbenega zahtevka neutemeljen že iz drugih razlogov, vprašanje, koga veže ali ne veže notarski zapis, ni pomembno za odločitev. Zato ne obstaja prejudicialnost ugotovitvenega dela zahtevka in ta ni dopusten, kar pomeni, da je treba v tem delu tožbo zavreči že iz tega razloga.
Če pa je tožeča stranka ugotovitveni del zahtevka izrecno postavila le kot vmesni ugotovitveni zahtevek, ki bo rešil predhodno vprašanje za prepovedni del zahtevka, in to celo po tem, ko je najprej tak zahtevek postavila kot samostojni (in edini) zahtevek, je treba ob ugotovitvi, da predhodnega vprašanja ni treba rešiti, ker je zahtevek neutemeljen že iz drugih razlogov, in zato vmesna ugotovitvena tožba ni dopustna, njeno voljo spoštovati in ne še posebej odločati o njem.
Z ugoditvijo zahtevku tožnici ne moreta doseči, da toženki takih postopkov ne bi več vodili, prav tako ne, da ne bi uveljavljali takih ugovorov. Za uveljavitev stališča, koga poravnava zavezuje, pa tožnici ne potrebujeta pravnomočne ugotovitvene tožbe, prav tako ni potreben kak zapleten postopek za ugotovitev le-tega, temveč le kratka izjava. To pa nadalje pomeni, da morebitna ugotovitvena sodba ne predstavlja kakšne pravno relevantne pravne koristi, ki se zahteva za ugotovitveno tožbo. Zato je pravilno stališče, da taka tožba ni dopustna.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je intenzivnost tožnikovega dela objektivno omogočala izrabo odmora. Tožnikov delovni proces ni potekal nepretrgano, ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela, niti stalne pozornosti, prav tako ni bilo večje pogostosti nepredvidljivih situacij.
obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - novi dokazi - ponarejena listina - ničnost oporoke
V obravnavani zadevi je sodišče odločilna dejstva o uničenju oporoke z zadostno stopnjo verjetnosti ugotovilo šele na pritožbeni obravnavi, saj ob prvem zaslišanju pred sodiščem prve stopnje priča B. B. o tem ni izpovedala ničesar. Glede na dejstvo, da celotna dokazna ocena temelji predvsem na okoliščinah, izpostavljenih s strani omenjene priče, ki je šele v pritožbenem postopku podrobneje opisala, da se je oporoka nahajala v sefu, in navedla časovne okvire obiskov v sef, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je nov dokaz takšne narave, da bi lahko vplival na sprejeto dokazno oceno. Še posebej ob dejstvu, da je prav ta priča v zapuščinskem postopku predložila tudi zapis zapustnika z 12. 6. 2002, v katerem priča o uničenju oporoke, in je zato ocena verodostojnosti njene izpovedi izredno pomembna.
Člen 219.a ZKP v tretjem odstavku v prvi alineji določa, da mora odredba o preiskavi elektronske naprave vsebovati podatke, ki omogočajo identifikacijo elektronske naprave, ki se bo preiskala.
Stališče pritožnikov je preozko, namreč, da bi se že v odredbi za hišno preiskavo lahko odredilo še preiskavo elektronskih naprav le v primeru, ko bi tožilstvo in sodišče že razpolagalo s podatki, ki identificirajo napravo, ki se pri hišni ali osebni preiskavi išče. Preiskovalna sodnica je namreč v svoji odredbi dovolj določno navedla, katere elektronske naprave se iščejo in tudi opredelila, s katerih elektronskih naprav naj se zavarujejo in preiščejo podatki v naslednjem koraku, to je po opravljeni hišni preiskavi, saj je odredbo potrebno brati skupaj z zapisnikom o preiskavi stanovanja, kjer je natančno opredeljeno, katere so te naprave, ki so bile zasežene in prav te so bile v nadaljevanju predmet zavarovanja in preiskave podatkov.
ZS člen 13. ZDDPO-2 člen 74, 74/7. ZPP člen 182, 182/3. OZ člen 190, 190/3, 311, 346.
premoženje družbe - prodajna pogodba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - kriterij uspeha stranke - povračilo pravdnih stroškov - zastaralni rok - dogovor o pobotu - vzajemnost terjatve
Pri družbi z omejeno odgovornostjo gre za ločenost podjetniškega in osebnega premoženja, zato pravni prednik tožnice in C. C. nista "povezani osebi", kot to zmotno meni pritožba, ki se pri tem neutemeljeno sklicuje na določbi 13. člena Zakona o sodiščih in sedmega odstavka 74. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, saj navedeni določbi za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka nista relevantni.
V skladu s tretjim odstavkom 182. člena ZPP lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tožeča stranka uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Prevladujoča sodna praksa je zavzela stališče, da tožeča stranka zmaga v pravdi tudi, če je zavrnjen primarni tožbeni zahtevek in je nato ugodeno podrednemu tožbenemu zahtevku, zato je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po prvem odstavku 154. člena ZPP v pravdi v celoti uspela, zato je posledično upravičena do celotnega povračila pravdnih stroškov.
hitri postopek o prekršku - ugotovljeno dejansko stanje - dopustni pritožbeni razlog - nedovoljenost pritožbe
Storilka v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da pešcu ni dala prednosti. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti
Zakon družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen, torej: ne trajneje nelikviden ne plačilno nesposoben. V obravnavanem primeru višje sodišče sicer ugotavlja, da družbenik večine zatrjevanih dejstev, ki naj bi kazala na to, da dolžnik v resnici ni insolventen, ni podkrepil z dokazi in ni pojasnil, zakaj tega ni storil. Glede na to, da nasproti pritožnikovim trditvam (in dokazom) stoji le z ničemer podprta domneva insolventnosti (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo kljub vsemu uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o dolžnikovi insolventnosti zaenkrat še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi navedeno prvič presojalo šele višje sodišče, bi bila strankam postopka odvzeta ustavna pravica do pritožbe.
povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - informativni dokaz - škoda zaradi odstopa od pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - dokaz sklenitve pogodbenega razmerja - pooblastilo za zastopanje družbe - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče
Priče se ne zaslišujejo v informativne namene, zato niso upoštevne pritožbene navedbe, da je tožeča stranka predlagala zaslišanje priče B. B., ki bi lahko največ povedal o tem, kakšno pooblastilo je imel. Teh pritožbenih očitkov tudi ni mogoče presojati kot razlogov nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, saj bi brez ustreznih navedb izvedba dokaza z zaslišanjem priče pomenila izvedbo nedovoljenega informativnega dokaza.
ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - namen izdaje začasne odredbe
Začasna odredba za zavarovanje upnikove denarne ali nedenarne terjatve je začasno sredstvo zavarovanja, katerega namen je zagotoviti možnost bodoče izvršbe. Zaradi začasne narave tega sredstva za zavarovanje upnikove terjatve sodišče v sklepu, s katerim izda predlagano začasno odredbo, vedno določi tudi, koliko časa naj odredba traja (prvi odstavek 277. člena ZIZ), čas trajanja pa določi v skladu z upnikovim predlogom in sicer tako, da odredba traja toliko časa, da upnik lahko sredstvo zavarovanja, s katerim je bila terjatev zavarovana, uspešno uveljavi - s tem pa začasna odredba doseže svoj namen. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo tudi v tem primeru, čas trajanja začasne odredbe pa je določilo v skladu s predlogom tožeče stranke. Tožeči stranki je bilo s tem omogočeno, da je zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo, s katerim lahko poseže na premoženje dolžnika, ki je bilo zavarovano z začasno odredbo. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da je tožeča stranka tako tudi dejansko ravnala.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ključnih navedb toženke in v zvezi z njimi izvedenih dokazov, prav tako ni (ustrezno) obrazložilo zavrnitve v zvezi s temi navedbami predlaganega dokaza z zaslišanjem priče, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 107, 107/3, 212, 252, 252/1, 252/2, 286, 286/2. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - trditvena podlaga zahtevka - odstop od pogodbe - plačilo opravljenih del - upravnik - stranka pogodbe - ugovor pasivne legitimacije - pravočasnost dokaznega predloga - dokaz z izvedencem - ogled - informativni dokaz - dokaz - listinski dokaz - predložitev dokaza - fotografija - izvirnik listine
V Pogodbi sta kot stranki navedeni pravdni stranki, pri navedbi pogodbene stranke ni določbe, da toženka sklepa Pogodbo v imenu in za račun etažnega lastnika, niti kot naročnik ni opredeljen etažni lastnik, pač pa toženka. Zato tudi po stališču višjega sodišča navedba v določilu I. Splošno Pogodbe, na katero se pritožnica sklicuje in v kateri pogodbeni stranki ugotavljata, da je lastnica apartmajske hiše DUTB d. d., toženka pa upravnik v imenu in za račun etažnega lastnika, za opredelitev pogodbene stranke ne more biti odločilno.
Smisel ogleda ni v tem, da se udeleženci brez besed sprehajajo po objektu, izvedenec pa zgolj preverja, ali s pomočjo čutne zaznave lahko potrdi trditveno podlago strank. Tako stališče je prestrogo in neživljenjsko, višje sodišče pa se v celoti pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje o izvedenčevi razjasnjevalni dolžnosti oziroma izvedenčevem materialno procesnem vodstvu.
Tožnica je tožbi priložila črno bele fotografije, sodišče prve stopnje pa jo je pozvalo k predložitvi izvirnika. Gre za isti dokaz, ki je le druge kvalitete, pritožnica ne trdi, da bi šlo za druge posnetke oziroma ne pove, v čem je to vplivalo na odločitev sodišča, zato je očitek o kršitvi določb ZPP o prekluziji neutemeljen.
OZ člen 458, 459, 465, 471.. ZPP člen 163, 163/3, 286, 286/4, 343, 343/4, 347, 347/6.
prodajna pogodba - odgovornost prodajalca za stvarne napake - obstoj stvarne napake - trditveno in dokazno breme - ugovor procesnega pobota - stroški postopka - pravočasna priglasitev stroškov postopka - obravnava pred sodiščem druge stopnje - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - pravni interes za pritožbo
Sposobnost stroja za preverjanje pristnosti bankovcev predstavlja tehnično karakteristiko stroja, ki je gotovo odvisna od tehničnega ustroja oziroma njegove programske opreme, ki stroju zagotavlja njegovo funkcionalnost, zato za ugotovitev stvarne napake tehnične narave in glede na obrazložene in dokazno podprte trditve tožene stranke, da gre pri dobavljenih strojih za OEM verzijo stroja, ki je izkazano prestal testiranje ECB, ne more biti odločilna okoliščina, da stroji družbe A., ki jih je dobavila tožena stranka, niso bili na seznamu ECB kot stroji z opravljenim 100% testom evro detekcije.
Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo, je odpadla potreba po odločanju o pobotnem ugovoru tožene stranke. Pogoj za odločanje, ali obstoji terjatev tožene stranke iz naslova pobota, ki jo tožena stranka uveljavlja kot obrambno sredstvo zoper tožbeni zahtevek, je, da se ugotovi utemeljenost tožbenega zahtevka. Glede na zavrnitev tožbenega zahtevka pobotni ugovor ni (več) predmet presoje in odločitve.
Temu ustrezno sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožeča stranka za pritožbo, s katero izpodbija odločitev, sprejeto o v pobot uveljavljani terjatvi tožene stranke, nima (več) pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes za pritožbo mora obstajati vse do odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi. Ker za pritožbo zoper odločitev, ki je po spremenjeni odločitvi sodišča druge stopnje več ni, tožeča stranka ne more več imeti pravnega interesa, je njena pritožba nedovoljena in jo je sodišče druge stopnje zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).