ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 207, 207/2, 208, 208/2. ZIZ člen 15.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - predhodno vprašanje v postopku izvršbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2021 izvršilni postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja glede lastništva poslovnega deleža, na katerega je dovoljena izvršba. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po pravnomočni odločitvi v pravdi nadaljevalo izvršbo, tako predstavlja procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka izdan na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP. Ta določa, da če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
V tej fazi postopka je pri presoji izpodbijanega sklepa zato pomembno le, ali je prenehal razlog za prekinitev postopka, ker je glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je povzelo odločitev pravdnega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065262
KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 4, 391.
kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - nasilje v družini - direktni naklep - razlogi sodbe - zavrnitev dokaznih predlogov - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena izpovedbe prič - podrejen položaj
Razloge napadene sodbe je potrebno gledati kot celoto, ta pa vsebuje ustrezne razloge tako o objektivnih znakih obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, kot o njegovi krivdi in so zato vsi pomisleki zagovornice v tej smeri neutemeljeni.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066191
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 6.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Glede na majhno obremenjenost mejnih prehodov, na katerih je delal tožnik, je bila narava in intenziteta njegovega dela takšna, da mu je bilo omogočeno koriščenje odmora med delovnim časom, čeprav tega ni smel zapustiti in čeprav bi moral odmor prekiniti in opraviti mejno kontrolo. V zvezi s tem je pomembno, da delavec lahko odmor izrabi tudi v več delih.
odškodninsko pravo - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - delo na višini - lestev - delo na lestvi
Delo na A – lestvi na višini 50 do 60 centimetrov od tal tudi po novejši sodni praksi samo po sebi ne predstavlja dela s povečano stopnjo nevarnosti in ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki predstavlja podlago za objektivno odškodninsko odgovornost na podlagi drugega odstavka 131. člena in določb 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika (OZ), v kolikor na to meri pritožba.
V skladu z določbo 365. člena OZ se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. V konkretnem primeru je treba presoditi ali premoženjskopravni zahtevek vložen v kazenskem postopku ustreza pojmu "drugega upnikovega dejanja pred sodiščem", ki ima za posledico pretrganje zastaranja.
ZDZdr člen 30, 30/1, 65. ZNP-1 člen 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - zavrženje pritožbe
Tridnevni rok se je iztekel v ponedeljek 27. 2. 2023. Pritožba, vložena dan kasneje, je zato prepozna.
Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo. Taki razlogi v obravnavani zadevi niso izkazani.
URS člen 22. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1, 508. OZ člen 2, 3, 5. ZSReg člen 31, 36.
ničnost sklepov skupščine - prenos poslovnega deleža - družbenik - izpodbojna pravna domneva - načelo vestnosti in poštenja - deklaratorni vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register
Sodišče prve stopnje je glede na pravilne in dovolj raziskane pravno odločilne okoliščine v zadevi sprejelo odločitev, ki je materialno pravno pravilna ter v zadostni meri in pravilno razumeva stališča VSRS v odločbi III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021. Pravilno razumeva stališče VSRS, da določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ureja samo učinke prenosa pravno poslovne pridobitve poslovnega deleža med družbo na eni strani in med pridobiteljem ter odsvojiteljem na drugi strani, ki so v razmerju do družbe le legitimacijski in omejeni (družba se na legitimacijski učinek vpisov sodni register ne more sklicevati v primeru, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do nje prišlo, družba pa je s tem seznanjena). Neomejeno sklicevanje na legitimacijski učinek vpisov v sodni register lahko vodi v zlorabe (kršitev načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ), ko bi prejšnji imetnik, kljub veljavnemu prenosu poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člen ZGD-1) še vedno izvrševal pravice iz poslovnega deleža.
pobuda - pobuda za spremembo zakona - predlog za spremembo zakonske ureditve - dopis - poslovodstvo brez naročila - prepoved vmešavanja v tuje posle - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - neupravičeno zastopanje
Tako državljani kot različne organizacije imajo med drugim pravico na resorna ministrstva oziroma pristojne institucije naslavljati svoje predloge za spremembo zakonov. Vendar navedeno ne pomeni, da so z naslovniki s tem, ko so pobudo podali, vstopili v kakršnikoli posel z naslovnikom pobude. Prejeta pobuda namreč naslovnikov v ničemer ne zavezuje (kot tudi ne pošiljatelja), bistvo vsakega posla pa je, da zavezuje obe strani. S tem, ko je tožena stranka naslovnikom poslala dopis, ki je vseboval predlog za spremembo zakonske ureditve, ni vzpostavila dolžnosti naslovnikov, da pobudo obravnavajo, jo predložijo v razpravo Vladi RS ali podobno, in, še manj, s tem avtomatično dosegla, da bo imela pobuda kakršnekoli posledice v smislu spremembe zakonodaje. Glede na navedeno je pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za poslovodstvo brez naročila po 199. členu OZ.
Ker je tožniku glede spora, ki je predmet tožbe, priznana taksna oprostitev, mu je treba, upoštevajoč naravo postopka zavarovanja, priznati taksno oprostitev tudi za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe. To velja še zlasti za obravnavani primer, ko je tožnik uveljavljal ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo, katere namen je v varstvu obstoječega stanja in se njena vsebina prekriva s tožbenim zahtevkom.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - pravnomočna sodna odločba - potrdilo o pravnomočnosti sodbe - overjen prepis sodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - stanje zemljiške knjige ob vpisu - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - prekinitev postopka - vložitev ustavne pritožbe
ZZK-1 v 4. točki prvega odstavka 142. člena določa, da mora biti na overjenem prepisu odločbe, ki je podlaga za vpis, tudi potrdilo o pravnomočnosti, če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča. To določbo je treba razlagati skladno z njenim namenom, to je, da je vpis pravic mogoč samo na podlagi pravnomočnih sodb ter ob upoštevanju načela formalnosti. To pa pomeni, da mora že iz listin izhajati, da je sodba pravnomočna. Če je podlaga za vpis samo prvostopenjska sodba, je zato nujno, da vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Če pa je podlaga za vpis sodba višjega sodišča, s katero je bilo odločeno o pritožbi in s katero je bila sodba sodišča prve stopnje v celoti spremenjena (kot je to v predmetni zadevi), pa pravnomočnost izkazuje že sama sodba Višjega sodišča.
litispendenca - začetek pravde - dejanska podlaga tožbe
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj z dopolnitvijo tožbe tvori tožbo, saj je šele z opredelitvijo dejanske podlage možna identifikacija zahtevka, ki je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Dokler namreč tožeča stranka ne opredeli dejanske podlage tožbe – slednjo pa lahko opredeli šele v dopolnitvi tožbe, saj iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne more biti razvidna – zahtevka ni mogoče identificirati.
dedna izjava - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - napake volje - zmota - prekluzivni rok - prepozna tožba - pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila
Procesno gradivo izkazuje, da je tožnik preklical izjavo 22. 11. 2018, zato je bil tega dne seznanjen z razlogom za izpodbojnost (zmoto), kar pomeni – kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje – da je tožba, ki je bila vložena več kot dve leti in pol kasneje, prepozna.
Tožba pa je bila vložena 14. 7. 2021 – torej v času, ko je imel odvetnik C. C. še vedno veljavno pooblastilo za njeno vložitev. To pomeni, da so pritožnikove navedbe o odsotnosti pooblastila za vložitev tožbe zmotne.
BANČNO JAVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00066116
ZGD-1-UPB3 člen 38.a, 263, 270.a, 281.b.. ZBan-1I člen 164, 166, 167.. ZUKSB člen 2, 2/2.. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (2013) člen 16, 16/2.
odškodninska odgovornost članov uprave - nasprotje interesov - soglasje nadzornega sveta - vzročna zveza
Pritožniki ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na 164. člen v zvezi s 166. in 167. členom takrat veljavnega ZBan-1, saj so ti členi urejali največjo možno izpostavljenost banke proti posameznim osebam v posebnem razmerju z banko. Ne gre torej za specialno določbo v razmerju do 270. a člena ZGD-1, ki ureja vprašanje obvladovanja konflikta interesov.
Drži sicer, da se Uprava mora zanesti na svoje strokovne službe. Vendar bi predlogom služb brez zadržkov lahko sledila kvečjemu v primeru, da iz njihovih poročil ne izhajajo nobena opozorila. V predmetni zadevi je strokovna služba opozarjala na kreditno nesposobnost kreditojemalca pod predpostavko enakega obsega in uspešnosti poslovanja, zato bi Uprava morala pred odločitvijo po potrebi pridobiti dodatne informacije, predvsem pa razpravljati o razlogih za in proti dodelitvi kredita in o tem, kakšno tveganje predstavlja odobritev dodatnega kredita A. d.d. ter kako kredit ustrezno zavarovati.
pritožba zoper sklep o dedovanju - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava
Po določilu prvega odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, točneje do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje, torej do izdaje sklepa o dedovanju. Dedna izjava, ki jo pritožnik poda šele v pritožbi, je po ustaljeni sodni praksi prepozna ter je ni več mogoče upoštevati.
osebni stečaj - stalno prebivališče dolžnika - stalno bivališče v tujini - izterjava stalnih prejemkov - omejitev izvršbe - omejitve in izvzetja iz izvršbe - postopek z mednarodnim elementom - uporaba prava
Že ob začetku postopka osebnega stečaja je dolžnik živel (in še živi) v Švici, kot izhaja tudi iz obvestila upraviteljice, je zaposlen v Švici pri družbi A. AG, Švica, imetnik transakcijskega računa pa je pri banki X. Ltd., vse to pa so okoliščine, iz katerih izhaja, da gre v obravnavanem primeru za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Ker se izpodbijani sklep nanaša na sklep o izterjavi stalnih prejemkov, ki jih izplačuje dolžnikov delodajalec A. AG, bo moralo sodišče za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank pogodbe o zaposlitvi skladno s 484. členom ZFPPIPP uporabiti pravo države, ki se uporablja za to pogodbo (primerjaj še 21. člen ZMZPP). Glede izvzetja iz izvršbe ali omejitev izvršbe, ki se opravlja v tujini, pa ZFPPIPP nima posebnih določb. Konkretnih določb o uporabi materialnega prava za izvzetje ali omejitev izvršbe nima niti ZMZPP. Zato je na mestu splošno orientacijsko pravilo iz prvega odstavka 2. člena ZMZPP, po katerem se celo v primeru, da se pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona (toliko bolj v primeru, če takih določb o napotitvi sploh ni) izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Po oceni pritožbenega sodišča je zato v obravnavanem primeru, ko dolžnik skupaj s svojo družino živi in dela v Švici, navezna okoliščina za uporabo materialnega prava glede izvzetja ali omejitev izvršbe, najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče, to pa je po podatkih spisa v Švici. Če je namen omejitve izvršbe v zagotovitvi dolžnikovega (in njegove družine) eksistenčnega minimuma, je prav, da se ta presoja glede na okoliščine (prihodke, stroške in standard) opravi po pravu države, v kateri dolžnik živi.
DZ člen 67. OZ člen 323. ZPP člen 155, 155/1, 189, 189/4.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja zakoncev - plačilo kupnine - plačilo skupnih dolgov - višina deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih zakoncev - sodna poravnava - prenovitev (novacija) - odkup stanovanja po SZ - dokazno breme
Za nastanek skupnega premoženja sta bistvena čas in način njegove pridobitve, ne pa obstoj volje/soglasja, da zakonca premoženje pridobivata skupaj.
Prav tako za nastanek skupnega premoženja ni odločilno, kateri izmed zakoncev je prispeval kupnino za nakup skupne stvari, ter kolikšen del je plačal v času trajanja življenjske skupnosti in kolikšen del po njenem prenehanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00065498
ZPP člen 325, 325/1. ZDKG člen 7, 7/1-3, 11, 11/1-1. ZKZ člen 111, 111/2. ZS člen 3, 3/2.
zapuščinski postopek - dedovanje kmetijskih zemljišč - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriterij preskrbljenosti - dopolnilni sklep - izključitveni razlog - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza - pritožbena novota - stroški v zapuščinskem postopku
Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.
Ni pomembno kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost.
B. B. je preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve. A. A. in B. B. sta torej preskrbljena, vendar A. A. ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - družbena lastnina s pravico uporabe - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - gradnja garaže - dovoljenje za gradnjo - soglasje organa - soglasje za gradnjo
Ob pravilni ugotovitvi prvega sodišča, da je bila gradnja garaže tožniku dovoljena s strani upravnih organov, nima nobenega pomena okoliščina, da za gradnjo garaže ni obstajalo gradbeno dovoljenje in da ni bila sklenjena pogodba o prenosu pravice uporabe. To je prvo sodišče pravilno obrazložilo. Bistveno je, da je bila tožniku gradnja dovoljena (na podlagi navedenih odločb republiških komitejev) in da je pravni prednik toženke za gradnjo vedel, ker ji ni nasprotoval, v takšnem položaju pa je zato prišlo do prenosa pravice uporabe nepremičnine na tožnika. Pravni prednik toženke bi lahko od tožnika terjal plačilo denarne odmene iz naslova prenosa pravice uporabe; če tega ni storil, to ne vpliva na zaključek, da je do prenosa pravice uporabe na tožnika prišlo.
zamudna sodba - sodna poravnava - ureditev pravnega razmerja - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - učinek stvari, o kateri je sklenjena sodna poravnava - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje, kot tudi pritožbeno sodišče, morata med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Zamudna sodba je bila izdana 28. 3. 2022, torej po izvršenem vpisu tožnice v zemljiško knjigo. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila o spornem predmetu že sklenjena sodna poravnava, oziroma, ker je takšno pravno relevantno dejstvo spregledalo, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodnina zaradi poplave - nesklepčnost zahtevka - predpostavke krivdne odgovornosti - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Z v pritožbi večkrat ponovljenimi trditvami o dogovarjanjih med pravdnima strankama za morebitno mirno rešitev spora tožeča stranka na pravilnost sprejete odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju njenih predlogov ne more vplivati. Morebitna pogajanja in dogovarjanja pravdnih strank tekom postopka za mirno rešitev spora strank ne odvezujejo dolžnosti navajanja dejstev, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlaganja dokazov zanje in to na način in v rokih, določenih z zakonom. Tožeča stranka zato z neutemeljenimi očitki sodišču prve stopnje ne more opravičiti lastne pasivnosti in nezadostne skrbnosti v postopku, ko se kljub obrazloženim opozorilom tožene stranke o pomanjkanju trditvene in dokazne podlage in kljub ponovljenim pozivom sodišča prve stopnje na pozive po več kot šestih letih od vložitve tožbe ni odzvala.