osebni stečaj - stalno prebivališče dolžnika - stalno bivališče v tujini - rubež denarnih sredstev na računu - omejitev izvršbe - postopek z mednarodnim elementom - uporaba prava
Že ob začetku postopka osebnega stečaja je dolžnik živel (in še živi) v Švici, zaposlen je v Švici, imetnik transakcijskega računa pa je pri Banki X. Ltd., vse to pa so okoliščine, iz katerih izhaja, da gre v obravnavanem primeru za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Ker se izpodbijani sklep nanaša na sklep o rubežu denarnega dobroimetja dolžnika pri Banki X. Ltd., bo moralo sodišče za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice in obveznosti strank ali udeležencev plačilnega sistema ali finančnega trga skladno s prvim odstavkom 482. člena ZFPPIPP uporabiti pravo države, ki se uporablja za ta plačilni sistem ali finančni trg. Glede omejitev izvršbe ali izvzetja iz izvršbe, ki se opravlja v tujini, pa ZFPPIPP nima posebnih določb. Konkretnih določb o uporabi materialnega prava za izvzetje ali omejitev izvršbe nima niti ZMZPP. Zato je na mestu splošno orientacijsko pravilo iz prvega odstavka 2. člena ZMZPP, po katerem se celo v primeru, da se pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona (toliko bolj v primeru, če takih določb o napotitvi sploh ni) izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Po oceni pritožbenega sodišča je zato v obravnavanem primeru, ko dolžnik skupaj s svojo družino živi in dela v Švici, navezna okoliščina za uporabo materialnega prava glede izvzetja ali omejitev izvršbe, najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče, to pa je po podatkih spisa v Švici. Če je namen omejitve izvršbe v zagotovitvi dolžnikovega (in njegove družine) eksistenčnega minimuma, je prav, da se ta presoja glede na okoliščine (prihodke, stroške in standard) opravi po pravu države, v kateri dolžnik živi.
odškodninsko pravo - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - delo na višini - lestev - delo na lestvi
Delo na A – lestvi na višini 50 do 60 centimetrov od tal tudi po novejši sodni praksi samo po sebi ne predstavlja dela s povečano stopnjo nevarnosti in ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki predstavlja podlago za objektivno odškodninsko odgovornost na podlagi drugega odstavka 131. člena in določb 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika (OZ), v kolikor na to meri pritožba.
osebni stečaj - stalno prebivališče dolžnika - stalno bivališče v tujini - izterjava stalnih prejemkov - omejitev izvršbe - omejitve in izvzetja iz izvršbe - postopek z mednarodnim elementom - uporaba prava
Že ob začetku postopka osebnega stečaja je dolžnik živel (in še živi) v Švici, kot izhaja tudi iz obvestila upraviteljice, je zaposlen v Švici pri družbi A. AG, Švica, imetnik transakcijskega računa pa je pri banki X. Ltd., vse to pa so okoliščine, iz katerih izhaja, da gre v obravnavanem primeru za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Ker se izpodbijani sklep nanaša na sklep o izterjavi stalnih prejemkov, ki jih izplačuje dolžnikov delodajalec A. AG, bo moralo sodišče za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank pogodbe o zaposlitvi skladno s 484. členom ZFPPIPP uporabiti pravo države, ki se uporablja za to pogodbo (primerjaj še 21. člen ZMZPP). Glede izvzetja iz izvršbe ali omejitev izvršbe, ki se opravlja v tujini, pa ZFPPIPP nima posebnih določb. Konkretnih določb o uporabi materialnega prava za izvzetje ali omejitev izvršbe nima niti ZMZPP. Zato je na mestu splošno orientacijsko pravilo iz prvega odstavka 2. člena ZMZPP, po katerem se celo v primeru, da se pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona (toliko bolj v primeru, če takih določb o napotitvi sploh ni) izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Po oceni pritožbenega sodišča je zato v obravnavanem primeru, ko dolžnik skupaj s svojo družino živi in dela v Švici, navezna okoliščina za uporabo materialnega prava glede izvzetja ali omejitev izvršbe, najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče, to pa je po podatkih spisa v Švici. Če je namen omejitve izvršbe v zagotovitvi dolžnikovega (in njegove družine) eksistenčnega minimuma, je prav, da se ta presoja glede na okoliščine (prihodke, stroške in standard) opravi po pravu države, v kateri dolžnik živi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066191
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 6.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Glede na majhno obremenjenost mejnih prehodov, na katerih je delal tožnik, je bila narava in intenziteta njegovega dela takšna, da mu je bilo omogočeno koriščenje odmora med delovnim časom, čeprav tega ni smel zapustiti in čeprav bi moral odmor prekiniti in opraviti mejno kontrolo. V zvezi s tem je pomembno, da delavec lahko odmor izrabi tudi v več delih.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - pravnomočna sodna odločba - potrdilo o pravnomočnosti sodbe - overjen prepis sodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - stanje zemljiške knjige ob vpisu - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - prekinitev postopka - vložitev ustavne pritožbe
ZZK-1 v 4. točki prvega odstavka 142. člena določa, da mora biti na overjenem prepisu odločbe, ki je podlaga za vpis, tudi potrdilo o pravnomočnosti, če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča. To določbo je treba razlagati skladno z njenim namenom, to je, da je vpis pravic mogoč samo na podlagi pravnomočnih sodb ter ob upoštevanju načela formalnosti. To pa pomeni, da mora že iz listin izhajati, da je sodba pravnomočna. Če je podlaga za vpis samo prvostopenjska sodba, je zato nujno, da vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Če pa je podlaga za vpis sodba višjega sodišča, s katero je bilo odločeno o pritožbi in s katero je bila sodba sodišča prve stopnje v celoti spremenjena (kot je to v predmetni zadevi), pa pravnomočnost izkazuje že sama sodba Višjega sodišča.
Ker je tožniku glede spora, ki je predmet tožbe, priznana taksna oprostitev, mu je treba, upoštevajoč naravo postopka zavarovanja, priznati taksno oprostitev tudi za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe. To velja še zlasti za obravnavani primer, ko je tožnik uveljavljal ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo, katere namen je v varstvu obstoječega stanja in se njena vsebina prekriva s tožbenim zahtevkom.
izpraznitev stanovanja - solastnina - aktivna legitimacija - dedovanje - uporaba brez pravne podlage - pravica do uporabe - soglasje solastnika - dogovor o načinu uporabe solastne stvari
Tožnica je pravilno oblikovala zahtevek, s tem, ko je zahtevala izročitev izpraznjene nepremičnine v korist vseh dedičev, četrto toženec, za katerega se je ugotovila dedna nevrednost, pa ne zatrjuje, da bi imel kakršna koli upravičenja iz zapuščine, prve trije toženci pa so tretje osebe.
Glede na dejstvo, da toženci niso izkazali nobene pravne podlage, na kateri bi izkazali upravičenje do bivanja oziroma uporabe hiše, v sodni praksi pa je enotno stališče, da v primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo z uporabo tretji osebi potrebno soglasje vseh solastnikov, zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega lastnika.
poziv nazaj na delo - časovne meje pravnomočnosti - pravnomočna odločitev - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Dejstvo, da se je tožnik po nezakoniti odpovedi zaposlil pri drugem delodajalcu po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, nikakor ne more avtomatično pomeniti, da so izpolnjeni pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Zaposlitev tožnika je začasna in z njo si je tožnik zagotavljal sredstva za preživljanje, ki mu jih je toženka nezakonito z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi odvzela. Tožnik se s to zaposlitvijo ni odpovedal reintegraciji k toženki, zato mu sodišče prve stopnje za ta čas pravilno ni priznalo reparacije.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - poškodba v pretepu - odgovornost za škodo nastalo v pretepu - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - prekoračen silobran - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokazna ocena verodostojnosti prič - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - brazgotine - strah - nasprotna tožba
Že iz opisa kaznivega dejanja iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je bil tožnik tisti, ki je toženca prvi udaril s pestjo v obraz in mu povzročil zlom nosnih kosti. Sodišče je jasno in skrbno obrazložilo razloge za ugotovljeno višino soprispevka. Tožnik je fizično silo uporabil prvi, nanjo pa je toženec (prekomerno) odreagiral.
Skladno s 14. členom ZPP je sodišče na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano (zgolj) glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Torej na obseg dejstev, navedenih v izreku kazenske sodbe.
Ljudje na telesne bolečine različno čustveno reagiramo, to pa vseeno ne pomeni, da doživljamo različne jakosti telesnih bolečin v pravnem smislu. Za oceno stopnje pretrpljenih telesnih bolečin se tako uporabljajo objektivni podatki o predpisanih zdravilih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064673
OZ člen 82, 82/1, 311, 1012. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 160, 160/1, 160/1, 160/2, 161, 162, 163, 164, 164/1, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 213, 213/1, 213/3. SPZ člen 128, 128/1, 129, 207, 207/1, 208. ZPP člen 351, 351/2, 360, 360/1.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - zastavna pravica na terjatvi - zastavna pravica (na terjatvah) - ustanovitev zastavne pravice - vrstni red zavarovanja terjatev - začetek postopka prisilne poravnave - pobot - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - pravica razpolaganja - zapadlost terjatve - vzajemnost terjatve - navadna terjatev - zavarovana terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - potrjena prisilna poravnana - razlaga pogodbenega določila - solidarni porok - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - poroštvena pogodba - uporaba določil in razlaga spornih določil - povratna cesija - globalna fiduciarna cesija - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Začetek postopka prisilne poravnave in potrditev prisilne poravnave vplivata le na navadne terjatve upnikov. Navadne terjatve upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave zapadejo v plačilo šele pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Na drugi strani pa zavarovane terjatve upnikov z začetkom postopka prisilne poravnave ne zapadejo v plačilo, prav tako ne zapadejo v plačilo s potrditvijo prisilne poravnave. Zavarovane terjatve tako tudi po začetku in potrditvi prisilne poravnave zapadejo v plačilo v skladu z določili temeljnega obligacijskega posla iz katerega izhajajo.
Ko so nastale in še vedno nastajajo terjatve tožeče stranke do družbe C., d. o. o., te najprej za t. i. "juridično sekundo" zastanejo v premoženju tožene stranke nato pa takoj zaživijo učinki fiduciarne cesije in se terjatev avtomatično prenese v premoženjsko sfero družbe F d. o. o. Ko nato pride na vrsto učinkovanje drugega zavarovanja po vrsti (ustanovitev zastavne pravice tožene stranke na bodočih terjatvah) tožeča stranka nima več pravice razpolaganja, saj je bila terjatev že predhodno prenesena v premoženjsko sfero družbe F. d. o. o. Zato na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih na terjatvah tožeče stranke do družbe C., d. o. o., ne nastane zastavna pravica tožene stranke. Tožeča stranka namreč ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sama.
ZDZdr člen 30, 30/1, 65. ZNP-1 člen 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - zavrženje pritožbe
Tridnevni rok se je iztekel v ponedeljek 27. 2. 2023. Pritožba, vložena dan kasneje, je zato prepozna.
Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo. Taki razlogi v obravnavani zadevi niso izkazani.
URS člen 22. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1, 508. OZ člen 2, 3, 5. ZSReg člen 31, 36.
ničnost sklepov skupščine - prenos poslovnega deleža - družbenik - izpodbojna pravna domneva - načelo vestnosti in poštenja - deklaratorni vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register
Sodišče prve stopnje je glede na pravilne in dovolj raziskane pravno odločilne okoliščine v zadevi sprejelo odločitev, ki je materialno pravno pravilna ter v zadostni meri in pravilno razumeva stališča VSRS v odločbi III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021. Pravilno razumeva stališče VSRS, da določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ureja samo učinke prenosa pravno poslovne pridobitve poslovnega deleža med družbo na eni strani in med pridobiteljem ter odsvojiteljem na drugi strani, ki so v razmerju do družbe le legitimacijski in omejeni (družba se na legitimacijski učinek vpisov sodni register ne more sklicevati v primeru, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do nje prišlo, družba pa je s tem seznanjena). Neomejeno sklicevanje na legitimacijski učinek vpisov v sodni register lahko vodi v zlorabe (kršitev načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ), ko bi prejšnji imetnik, kljub veljavnemu prenosu poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člen ZGD-1) še vedno izvrševal pravice iz poslovnega deleža.
ZPP člen 206, 206/1, 208, 208/2. ZDSS-1 člen 21. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
nadaljevanje prekinjenega postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Ni odločilno, ali je razrešitev že začela učinkovati v trenutku podaje odpovedi, temveč ali je v trenutku učinkovanja odpovedi obstajal odpovedni razlog (objektivna nesposobnost za opravljanje funkcije, tj. prenehanje mandata zaradi razrešitve).
V skladu z določbo 365. člena OZ se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. V konkretnem primeru je treba presoditi ali premoženjskopravni zahtevek vložen v kazenskem postopku ustreza pojmu "drugega upnikovega dejanja pred sodiščem", ki ima za posledico pretrganje zastaranja.
BANČNO JAVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00066116
ZGD-1-UPB3 člen 38.a, 263, 270.a, 281.b.. ZBan-1I člen 164, 166, 167.. ZUKSB člen 2, 2/2.. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (2013) člen 16, 16/2.
odškodninska odgovornost članov uprave - nasprotje interesov - soglasje nadzornega sveta - vzročna zveza
Pritožniki ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na 164. člen v zvezi s 166. in 167. členom takrat veljavnega ZBan-1, saj so ti členi urejali največjo možno izpostavljenost banke proti posameznim osebam v posebnem razmerju z banko. Ne gre torej za specialno določbo v razmerju do 270. a člena ZGD-1, ki ureja vprašanje obvladovanja konflikta interesov.
Drži sicer, da se Uprava mora zanesti na svoje strokovne službe. Vendar bi predlogom služb brez zadržkov lahko sledila kvečjemu v primeru, da iz njihovih poročil ne izhajajo nobena opozorila. V predmetni zadevi je strokovna služba opozarjala na kreditno nesposobnost kreditojemalca pod predpostavko enakega obsega in uspešnosti poslovanja, zato bi Uprava morala pred odločitvijo po potrebi pridobiti dodatne informacije, predvsem pa razpravljati o razlogih za in proti dodelitvi kredita in o tem, kakšno tveganje predstavlja odobritev dodatnega kredita A. d.d. ter kako kredit ustrezno zavarovati.
zamudna sodba - sodna poravnava - ureditev pravnega razmerja - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - učinek stvari, o kateri je sklenjena sodna poravnava - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje, kot tudi pritožbeno sodišče, morata med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Zamudna sodba je bila izdana 28. 3. 2022, torej po izvršenem vpisu tožnice v zemljiško knjigo. S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila o spornem predmetu že sklenjena sodna poravnava, oziroma, ker je takšno pravno relevantno dejstvo spregledalo, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Upnik je vlogo z dne 21. 12. 2022, s katero je zahteval povrnitev stroškov v zvezi z delom izvršitelja, vložil v izvršilnem postopku, zato je pri odmeri odvetniških storitev za to vlogo potrebno uporabiti tar. št. 31. Navedena vloga po vsebini ne predstavlja nobene izmed vlog, naštetih od 1. do 8. točke citirane tarifne številke, zato je potrebno uporabiti 9. točko tar. št. 31, ki določa višino odvetniške storitve za „Druge vloge“, in sicer 50 točk.
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/6. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/4, 17. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46. ZST-1 člen 10, 10/1.
dodatek za stalno pripravljenost - policist - višina dodatka
Tožnik kot pomočnik komandirja je bil toženki (delodajalcu) na razpolago, ko ni bilo na delu drugih starešin (komandirja ali katerega od ostalih treh pomočnikov komandirja), ne le v smislu dosegljivosti po telefonu, pač pa se je tudi dejansko vključeval v delo na delovnem mestu ali na odrejenem kraju, kjer je bilo treba opraviti določeno nalogo. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku za plačilo dodatka za stalno pripravljenost.