ZFPPIPP člen 103, 103/4, 291, 291/2. SPZ člen 8, 11, 11/1. ZZK-1 člen 134, 134/1.
nagrada upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - lastninska pravica na nepremičnini - domneva lastninske pravice
Osnovo za izračun nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila predstavlja vrednost premoženja (sredstev), izkazanih v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, ki jo sestavljajo nepremičnine, pri katerih je stečajni dolžnik v zemljiški knjigi vknjižen kot (so)lastnik.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - nepremično premoženje - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
Ker tožeča stranka ni dokazala svoje trditve, da je bilo med strankama dogovorjeno, da bo tožeča stranka svojo odločitev glede bodisi sprejema odstopa od pogodbe bodisi sprejema dodatnega popusta sporočila po zaključku zimske smučarske sezone, temveč je bilo ugotovljeno, da sta stranki sklenili ustni dogovor o podaljšanju roka dobave in znižanju cene, tožničina odpoved pogodbe z dne 30. 3. 2020 ni povzročila prenehanja pogodbe o nakupu bazena. Ker pogodba še vedno velja, pravice in obveznosti pravdnih strank iz pogodbe o nakupu bazena niso prenehale, ni podlage za vračilo avansa.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zapisnik vodilo z narekovanjem izpovedanega, pri čemer je v štirideset minut trajajočem zasliševanju nastala približno ena stran in pol zapisnika, višjemu sodišču onemogočilo ustrezen preizkus dejanskega stanja, ni utemeljen.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - spor o obsegu skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Ker je tožnica neposrednemu zaslišanju preostalih prič pred sodiščem prve stopnje nasprotovala, pri čemer ni podala nobenega predloga za drugačen način izvedbe tega dokaza (npr. predložitev pisnih izjav prič), je sodišče prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem prič utemeljeno zavrnilo.
V obdobju od 1997 do 1999 zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni obstajala. Toženka za to obdobje ni uspela dokazati vseh treh pogojev za obstoj zunajzakonske skupnosti: 1) obstoj življenjske skupnosti, ki je po vsebini enaka zakonski skupnosti, 2) notornost skupnosti in 3) notranje čustveno razmerje med partnerjema.
Zunajzakonska skupnost med pravdnima strankam je obstajala od leta 1999 oziroma prve polovice leta 2000 do 5. 1. 2018. Ker je bila hiša na toženčevi parceli zgrajena že pred letom 1999, nakupi opreme in pohištva ter tožničini denarni vložki v nepremičnino pa niso privedli do nastanka tožničine (so)lastninske pravice na njej, hiša ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065212
KZ-1 člen 134a. ZKP člen 53, 53/2, 147, 147/2, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlog oškodovanca za pregon - prekršek in kaznivo dejanje - ponovno sojenje o isti zadevi
Zagovornica napačno šteje, da telefonska prijava oškodovanke ne pomeni predloga za pregon, saj je takšno stališče v nasprotju z drugim odstavkom 53. člena ZKP in drugim odstavkom 147. člena ZKP.
V primeru očitka obdolžencu, ki zajema tudi časovno obdobje v mesecu novembru 2019, gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje, za katerega je bil zoper A. A. že pravnomočno zaključen prekrškovni postopek z izrečeno globo.
Zato je sodišče druge stopnje v izreku izpodbijane sodbe, in sicer v tretji vrstici besedo "novembra" nadomestilo z besedo "decembra". Tako prilagojeno časovno obdobje očitanega kaznivega dejanja izpušča očitek, ki je že zajet s pravnomočno odločbo o prekršku, zaradi zmanjšanja količine kriminalne dejavnosti pa je bilo treba ustrezno znižati tudi v pogojni obsodbi določeno zaporno kazen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00068581
ZIZ člen 64, 65. ZZZDR člen 51, 51/2, 64, 64/1. ZPP člen 308, 392, 392/2, 392/3, 393.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - obstoj lastninske pravice - dokazno breme
Tožnica, ki na sporni nepremičnini zatrjuje lastninsko pravico do ½, želi – s tožbo na nedopustnost izvršbe – preprečiti izvršbo na svoj solastninski delež. Podlaga tožbe sta 64. in 65. člen ZIZ, ki uspešnost take tožbe pogojujeta z izkazanostjo pravice, ki preprečuje izvršbo. Tožnica, ki izkazuje obstoj stvarne – lastninske pravice – mora obstoj le-te izkazati. Lastninska pravica tretje osebe se dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. Tožnica zatrjuje na originarni način pridobljeno lastninsko pravico. Poleg tega je tožnica dne 14. 5. 2014 na podlagi sodne poravnave z dne 22. 11. 2013 vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Toženec, ki ima na sporni nepremičnini – na osnovi sklepa o izvršbi – že od 10. 10. 2005 vpisano hipoteko zaradi izterjave glavnice 456.136,79 EUR, želi doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo celotne nepremičnine. Zastavno pravico je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dne 10. 10. 2005. Ker zastavne pravice ni pridobil na pravno poslovni podlagi, se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati.
Toženec v postopku, ki se je vodil na osnovi tožničine tožbe, da je sporna nepremičnina skupno premoženje, ni sodeloval. Z dejstvom, da ta postopek teče, ni bil seznanjen. Ker v takem postopku izdana sodba, enako velja za sodno poravnavo, učinkuje med strankama, ni ovire, da je v tem pravdnem postopku sprejeta odločitev drugačna od ugotovitve, ki sta jo tožnica in dolžnik dogovorila s sodno poravnavo. Toženca, ki pri sklepanju sodne poravnave ni sodeloval, ugotovitev iz sodne poravnave ne zavezuje. Ne gre za res transacta (308. člen ZPP), saj o zahtevku, kakršen je obravnavni (izločitveni zahtevek), sodna poravnava ni bila sklenjena. Tožencu, ki ima pravni interes za čim večji obseg dolžnikovega premoženja, ni mogoče odreči pravice, da v izvršilnem in tem pravdnem postopku uveljavlja, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Pritožbeno stališče, da sodna poravnava zaradi svoje stvarno pravne vsebine učinkuje erga omnes, je v nasprotju z materialnim in procesnim pravom. Ker sodna poravnava učinkuje med strankama – je nepomembno, ali oz. do kdaj bi toženec sodno poravnavo lahko izpodbijal s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (2. točka drugega odstavka in tretji odstavek 392. člena ZPP, drugi odstavek 393. člena ZPP).
Spregledanost sporne nepremičnine v sporazumu o delitvi skupnega premoženja je le ena od okoliščin, ki kaže, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje. Da sporna nepremičnina ni skupno premoženje, je sodišče prve stopnje sklepalo tudi na osnovi posrednih dokazov. Gre za indice, ki so dokazna dejstva, ki sama po sebi niso pravno relevantna; sodišče jih ugotavlja, ker na njihovi podlagi sklepa o obstoju ali neobstoju pravno relevantnih dejstev. Niso torej dokazi v formalnem ampak v spoznavnem smislu. Iz indicev, ki jih izpostavlja, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo na pravno odločilno dejstvo, da sporna nepremičnina ni skupno premoženje tožnice in dolžnika. Indično ugotovljeni posredni dokazi, ki utemeljujejo táko sklepanje, v pritožbeni fazi postopka niso sporni.
Zgolj posplošeno sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagani osebi zaslišati glede zgoraj navedenih dejstev, brez pojasnila konkretno katero pravno odločilno dejstvo oziroma vsebino dogovora, kritja, zavarovalne vsote, skrbnosti strank oziroma tožničinega zakonitega zastopnika pri sklepanju pogodbe št. 1, tožničine odgovornosti ter stanja in videza aparata bi predlagani osebi lahko potrdili, ne zadostuje.
Ni bilo sporno, da je bil aparat za izdelavo sladoleda ob najdbi poškodovan. V takem primeru določila splošnih pogojev določajo, da se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in materiala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo (le), koliko znašajo stroški popravila aparata za izdelavo sladoleda. Tožnica pa na podlagi zavarovalnih polic ni upravičena tudi do povračila škode zaradi manjvrednosti (popravljene) stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069909
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-1. SPZ člen 215, 215/2. OZ člen 333, 333/1. ZPP člen 13, 13/1, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni interes za intervencijo - izbrisna tožba - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nadomestilo za služnost - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Odprto lahko ostane zapleteno vprašanje, ali bi bila odsotnost subjektivne identitete v tej in v tisti (bodoči, morebitni) pravdi (v njej bi si nasproti stali prva toženka in intervenientki oz. takratni zemljiškoknjižni etažni lastniki) takrat ocenjena kot prepreka za upoštevanje današnje sodbe kot pravnomočno rešenega predhodnega vprašanja, kajti že resna možnost, da ne bo tako, je po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sedanje priznanje pravnega interesa za intervencijo.
Zadevni primer je razkril past, v katero se lahko ujame lastnik gospodujoče nepremičnine, ki se je bil za to, da je smel uporabljati služečo nepremičnino, zavezal k periodičnim plačilom, ki pa ob prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo poslej deležen vseh koristi od služnosti. V to past se je ujela tožnica. Vprašanje je, ali sme, potem ko ji je ostala le še ta zaveza, od pogodbe o ustanovitvi služnosti odstopiti. Medtem ko je sodišče prve stopnje odgovorilo nikalno, sodišče druge stopnje odgovarja pritrdilno.
stečaj pravne osebe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izročitev nepremičnine kupcu - omejeni pritožbeni razlogi - načelo pravnomočnosti odločbe - prekinitev stečajnega postopka - pritožba na ESČP
Pravilnost prodaje in njena skladnost z dražbenimi pravili je bila predmet obravnavanja ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je že pravnomočen. Pravnomočnost daje sodni odločbi trdnost in odpravlja negotovost ter zagotavlja pravno varnost, zaradi česar v razmerja, o katerih je pravnomočno odločeno ni več mogoče posegati.
Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika (nepremičnine), katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Sodišče sklep izda po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. V tej fazi postopka ni več mogoče učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, saj je o tem že pravnomočno odločeno. Pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu so omejeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana. Sodna praksa je glede obsega preizkusa sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ustaljena.
ZPIZ-2 člen 129. ZPIZ-1 člen 187, 187/1. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-1, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 63, 126. ZDR-77 člen 1, 1-4, 14, 14/2, 213, 214, 215, 216, 217.
pokojninska doba - obstoj delovnega razmerja
Obračunski list nikakor ne izkazuje obstoja delovnega razmerja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, iz katerih bi izhajalo, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju. Tudi v obračunskem listu je pod šifro 33 omenjeno civilnopravno razmerje, izrecno pa je v pogodbi o delu zapisano, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja. Tožnik tudi ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niti sporno obdobje ni bilo vpisano v delovno knjižico.
Glede na navedeno tožniku ni uspelo dokazati, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, temveč je opravljal delo na podlagi sklenjene pogodbe o delu in na podlagi te pogodbe so se tudi obračunavali prispevki.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - fikcija vročitve
Za nastop fikcije v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana izključno v 403. členu ZPIZ-2, po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za telesno okvaro bilo mogoče priznati le, če je bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064981
OZ člen 641, 642, 642/3. ZPP člen 115, 212.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - trditveno in dokazno breme - napake opravljenega dela - pravica do plačila - pravica do kontradiktornosti - preložitev naroka - upravičeni razlogi - odpoved pooblastila za zastopanje - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da delo ni bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, je bila dolžna prevzeti delo, tožeča stranka pa je upravičena do plačila (641. člen OZ).
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 17.
denarna socialna pomoč - minimalni dohodek prosilca
Sodišče je v ponovljenem postopku sprejelo dokazno oceno o tožničini upravičenosti do uveljavljanih pravic do denarne socialne pomoči, upoštevajoč tudi določila Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, kar je ključno. Zaključilo je, da sporna sredstva ne predstavljajo izjeme, določene v 2. alineji 2. odstavka 3. člena Pravilnika. To pomeni, da jih je treba upoštevati pri ugotavljanju minimalnega dohodka tožnice. Po prvotnem spregledu citiranega Pravilnika, se je pri sedaj izpodbijani odločitvi sodišče ustrezno oprlo na odločilna dejstva in jih dokazno ocenilo.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - pojem potrošnika - sodna poravnava
V obravnavani zadevi ni sporno, da so dolžniki vložili predmetno tožbo. Prav tako iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, izhaja, da so dolžniki pravni posel v notarskem zapisu sklenili kot potrošniki. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZIZ predpisuje za dovolitev odloga izvršbe.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kršitev temeljnih pravic delavcev - zastaranje kazenskega pregona - naklep - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - gotovost - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - posojilo - premoženjska korist - navedba novih dejstev in dokazov - zdravstveno stanje - poslovodja
Zavedanje pravne nevzdržnosti inkriminiranega je sodišče prve stopnje zatorej ustrezno pojasnilo, s povsem zadostno in jasno utemeljitvijo, da na to, sta se oba obdolžena zavedala protipravnosti svojega ravnanja, kaže tudi sam način izvršitve kaznivega dejanja, ko sta pri samih transakcijah kot namen nakazila navedla, da gre za njune potne stroške, čeprav sta vedela, da nakazila niso povezana niti s potnimi stroški niti z morebitnimi drugimi refundacijami stroškov, ki so nastali v zvezi s poslovanjem družbe. Pritožbeno sodišče opozarja, da nasprotje med razlogi sodbe o odločilnih dejstvih ni podano, če prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov sprejme zaključke, ki niso po meri in pričakovanjih pritožnikov, ki z izraženim stališčem ne prepričajo. Neutemeljen je zatorej očitek, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, katero sicer pritožniki uveljavljajo na temelju ponujanja lastne dokazne ocene in nesprejemanja prvostopenjskih dejanskih zaključkov.
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 294, 294/1, 321, 321/2, 321/3. SPZ člen 8, 11, 11/1. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 134, 134/1.
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - otvoritveno poročilo - domneva lastninske pravice - stečajna masa
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.
ZS člen 109, 109/1. URS člen 22, 57. ZŠtip-1 člen 2, 15, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 99, 99/1, 99/5.
državna štipendija - vračilo prejetih zneskov - dokončanje študija - zamuda roka - starševstvo - materinstvo - sprememba prvostopne sodbe - vezanost na Ustavo in zakon
Kljub temu, da sodna praksa ni formalni pravni vir za razsojo konkretnih zadev, je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da je kot podlago za odločitev upoštevalo sklep revizijskega sodišča, ne da bi kritično ocenilo razlog za prekoračitev roka za zagovor magistrske naloge.
Pravica do izobraževanja je človekova pravica, zato so vsi posegi vanjo, vključno z zahtevanimi vračili štipendij ob uspešno zaključenem študiju, podvrženi strogemu testu sorazmernosti. Vsakršno drugačno tolmačenje in uporaba ZŠtip-1 samo zaradi nekajdnevne prekoračitve roka za zagovor magistrske naloge, čeprav v konkretnem primeru iz opravičljivega razloga zaradi materinstva, bi pomenila popolno izvotlitev z ustavo zagotovljene pravice do izobraževanja.