SPZ člen 217. ZPP člen 190, 190/2, 191, 191/2, 202, 208, 208/1.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - subjektivna sprememba tožbe - sprememba na strani tožeče stranke - soglasje pravdnih strank - novi lastnik nepremičnine - lastnik služečih zemljišč - lastnik gospodujoče nepremičnine - priposestvovanje služnosti - obseg priposestvovane služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih
Subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani ni mogoča, saj je ZPP ne predvideva. Ureja le položaje, ko pride do subjektivnih sprememb na strani tožeče stranke na drug način kot s spremembo tožbe in sicer pri naknadnem sosporništvu (drugi odstavek 191. člena ZPP), pri odtujitvi stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ob pogoju, da v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP), pri nadaljevanju postopka po pravnih naslednikih pravne osebe, ki je prenehala (prvi odstavek 208. člena ZPP) in v primeru sosporniške intervencije (202. člen ZPP).
Vpis služnosti v zemljiško knjigo za nastanek služnosti sicer nima konstitutivnega pomena. Si pa priposestvovalec zagotovi svoj pravni položaj proti tretjim šele z vpisom v zemljiško knjigo, sicer ga bremenijo negativne posledice opustitve vpisa. Zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo je zato njegov pravni položaj šibkejši od položaja dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na služečem zemljišču, ki zaupa v bremen prosto pridobitev lastninske pravice.
Stvarna služnost se priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, saj se služnost lahko pridobi z vsebino najobsežnejšega izvrševanja samo, če so glede takšnega načina izpolnjeni vsi pogoji. Za priposestvovanje z zlorabo zaupanja bi namreč šlo, če lastnik služeče nepremičnine včasih dovoli ravnanja, ki pomenijo izvrševanje služnosti, vendar kot znak prijaznosti, in ne z namenom, da se služnost ustanovi.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - vplačila v rezervni sklad
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor med etažnimi lastniki v zvezi s plačilom toženčevega prispevka v rezervni sklad večstanovanjske stavbe in sicer za pet nepremičnin v lasti toženca. Tožniki so fizične osebe, med drugim tudi samostojni podjetnik. Ker ne gre za spor, ki bi izviral iz pridobitne dejavnosti samostojnega podjetnika, v danem primeru ne gre za situacijo 484. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00066592
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - odmera kazni
V izreku navedeno ravnanje obtoženca ima vse znake očitanega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, saj je obtoženec tujce, ki niso imeli dovoljenj za vstop ali bivanje v Sloveniji, za plačilo, z namenom pridobitve premoženjske koristi, prevažal po ozemlju Slovenije. Kot je že bilo večkrat ugotovljeno, je kaznivo dejanje podano tudi v primeru enkratnega prevoza, če je bilo dejanje storjeno zaradi plačila oziroma zaradi pridobitve premoženjske koristi, kot to izhaja iz zgoraj navedene določbe KZ-1.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju že navedenih in opisanih okoliščin tudi glede na težo in vrsto kaznivega dejanja in stopnjo krivde obsojenca, ki izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru II K 42663/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 42663/2014 z dne 20. 10. 2021, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da pri obsojencu alternativni način izvršitve kazni zapora ne pride v poštev.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - obvestilna dolžnost - neupravičen izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sprememba prvostopne sodbe
Čeprav se obstoj kršitve presoja v okviru ugotavljanja odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je njeno naravo in težo treba upoštevati tudi pri presoji pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Tako je v zadevi odločilno, da je tožnica neupravičeno izostala z dela daljši čas, za katerega ji ni bil retroaktivno priznan bolniški stalež, pa tega toženi stranki ni sporočila. S tem je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo, pa tudi svojo obvestilno dolžnost, tega pa sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo.
Tožničino prepričanje, da bo njeni pritožbi zoper odločbo ugodeno (kar je navajala kot razlog za neobveščanje tožene stranke), ne izključuje njene obveznosti, da delodajalca seznani z razlogom svoje odsotnosti oziroma vsaj o nameravanem podaljšanju bolniškega staleža, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da bi imela utemeljen razlog, ki bi ji to onemogočal. Tudi njeno subjektivno prepričanje o tem, da zaradi zdravstvenih težav še ni sposobna za delo, ne upravičuje ne njenega izostanka ne opustitve obvestilne dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065433
ZKP člen 25, 36, 354, 354/2, 371, 371/1, 371/1-6, 443, 443/5. KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1.
nasilništvo - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družinska skupnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - pravna opredelitev kaznivega dejanja - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZKP sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, temveč na opis dejanja, oziroma očitek, ki ga predstavlja opisani dogodek oziroma ravnanje obtoženca, kakšno je opisano v obtožnem aktu. To pa pomeni, da se stvarna pristojnost presoja po konkretnem opisu dejanja iz obtožnega akta, in ne po pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki jo je dal tožilec.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče pri presoji vprašanja stvarne pristojnosti izhajalo ne le iz opisa dejanja v obtožnem aktu, temveč tudi iz okoliščin, ki naj bi izhajale iz izvedenega dokaznega postopka. S tem se je spustilo že v dokazno presojo, ki pa je pridržana sodišču šele po izvedenem dokaznem postopku.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu namreč izhaja zgolj to, da naj bi obdolženec očitano dejanje storil proti mladoletnima hčerama na naslovu njegovega bivališča B. 1, Ljubljana, kar pa ob izostanku očitka, da obdolženec in oškodovanki sestavljajo družinsko skupnost, ne zadošča za konkretizacijo družinske skupnosti kot zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Zgolj obstoj posameznega razmerja med osebami, ki jih Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje kot družinske člane, še ne zadošča za opredelitev nasilnih ravnanj enega družinskega člana nad drugim kot kaznivo dejanje po 191. členu KZ-1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - cenitev vrednosti nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ponoven predlog za odpust obveznosti
Ugovora upnikov sta imela za posledico sodno presojo obstoja ovire za odpust obveznosti, saj sodišče pri odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti ovir glede zlorabe pravice do odpusta iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne preverja po uradni dolžnosti. Vendar potem, ko je bil postopek presoje ovir za odpust obveznosti sprožen, se v njem ni preverjal obstoj njunih terjatev, ampak se je presojalo ravnanje stečajne dolžnice v smislu obstoja ovir za odpust obveznosti, ki jih ZFPPIPP določa v 399. členu. Zato ne more biti uspešno sklicevanje pritožnice, da je odpadla ovira za odpust obveznosti potem, ko je bilo v pravdnih in upravnih postopkih ugotovljeno, da terjatvi navedenih dveh upnikov ne obstojita. Ovire za odpust obveznosti v obravnavani zadevi namreč nista predstavljali njuni terjatvi, ampak neodplačno razpolaganje stečajne dolžnice z njenim premoženjem znotraj triletnega obdobja od uvedbe stečajnega postopka.
ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 110, 110/1.
tožniška varščina - ugotavljanje vzajemnosti - trditveno in dokazno breme - tuje pravo - uporaba tujega prava - ugotavljanje vsebine tujega prava - sodni rok - varščina za pravdne stroške
Razlog, da pri obstoju vzajemnosti ni mogoče govoriti o trditvenem in dokaznem bremenu pravdnih strank v običajnem smislu (ter je bil glede tega v dosedanji obrazložitvi izražen pridržek: če bi obstajali, bi bili ti bremeni sicer na vsakokratnem tožniku), je stališče, da ima tuje pravo (vsaj primarno) značaj prava in ne dejstva.
Sodnik lahko spozna vsebino tujega prava tudi zunaj postopka, iz tujih zakonskih besedil, zbirk tujih sodnih odločb, iz domače in tuje literature itn. Ker pa ugotavljanje tujega prava ni nujno preprosto, zakon ponuja pripomoček: zaprosilo ministrstvu za pojasnilo. Ta mehanizem ne bo vedno uspešen. Četudi je ugotavljanje vsebine tujega prava primarno naloga sodišča, stranki nista izključeni iz postopka, s katerim se ta naloga uresničuje. Lahko predložita o vsebini tujega prava "javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove"; ta ubeseditev zakona pa ni ovira, da bi priskrbeli tudi drugačne spoznavne vire, npr. mnenje kakšne od pravnih pisarn, ki se v ZAE ukvarjajo z gospodarskim pravom.
Pomembno je, da se o vsebini tujega prava v vsakem primeru doseže zanesljivost. Šele za primer, da se vsa opisana prizadevanja izjalovijo, določa četrti odstavek 12. člena ZMZPP: "Če za posamezno razmerje nikakor ni mogoče ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije." Za primer take negotovosti o neobstoju dolžnosti slovenskih tožnikov dajati tožniško varščino v ZAE pa je vsebina slovenskega prava po oceni pritožbenega sodišča jasna: obveznost dajanja varščine velja.
O rezultatih ugotavljanja vsebine tujega prava mora sodišče strankam omogočiti razumne in učinkovite možnosti izjavljanja, bodisi da to vsebino ugotavlja samo (s pomočjo ministrstva ali brez nje) bodisi da stranki pri tem aktivno sodelujeta oziroma se izjavljata o procesnih aktivnostih druga druge. Tem možnostim bodo tipično v napoto prekratki roki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066284
KZ-1 člen 47, 47/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - denarna kazen - zaporna kazen - znižanje kazni - nevarnost za življenje in zdravje - obteževalna okoliščina - koristoljubnost - zakonski znaki
Ko je presojalo ustreznost kazenskih sankcij, izrečenih obdolžencema, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba zagovornika obdolženega A. A. utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino nepravilno upoštevalo dejstvo, da sta obdolženca izvršila kaznivo dejanje iz koristoljubnih nagibov, z namenom pridobiti premoženjsko korist zase. Pa ne zato, ker navedeno ne bi bilo podano, kot trdi pritožba, temveč ker ta okoliščina ne sme biti upoštevana kot obteževalna, saj predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja, za katerega sta bila obsojena.
Nezakonito spravljanje tujcev čez državno mejo za plačilo, torej zaradi pridobitve premoženjske koristi, je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, zato ga ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, kot je že bilo obrazloženo. Prav tako ni mogoče kot obteževalni okoliščini upoštevati, da sta bila z obravnavanim dejanjem ogrožena zdravje in varnost ljudi, ker gre prav tako za zakonski znak obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, in tudi ne, da sta bila ogrožena javni red in mir držav, katerih predpise sta z ravnanjem kršila. Kot obteževalno okoliščino je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo tudi stopnjo krivde, torej ker sta obdolženca kaznivo dejanje storila naklepno, saj tega kaznivega dejanja z drugo obliko krivde ni mogoče storiti.
ZPP člen 108, 108/5. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Tožnik kljub pozivu sodišča ni predložil dokončne odločbe niti ni izkazal obstoja razlogov po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. V tem primeru sodišče pravilno ugotavlja, da tožba ni bila popolna in s tem tudi ni bila sposobna za obravnavanje pred sodiščem.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - postavitev novega izvedenca - dokaz z zaslišanjem strank
Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno obravnavi zavarovanca kot celoto, torej vpliv ugotovljenih zdravstvenih težav na delovno zmožnost. In temu je izvedenec tudi sledil.
odpust obveznosti - začetek stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje - razpolaganje s stečajno maso - odpoved dediščini
Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena.
Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
ZPP člen 339, 339/1, 350, 350/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podpis pooblastila
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Ker so pritožbene navedbe usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje.
Skladno s 46. členom ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, in sicer jih, če oceni, da so bili le ti za izvršbo potrebni, naloži v plačilo nasprotni stranki. Glede na določbe 48. in 49. člena ZBPP ima Republika Slovenija obveznost, da stroške, ki so bili izplačani iz sredstev Bpp, skuša najprej izterjati od dolžnika in šele v primeru neuspešne ali delno uspešne izterjave, ob pogojih iz navedenih členov, lahko razliko terja od upravičenca do Bpp. Zato ima upravičenec do Bpp podan interes, da se izvršitelju plačajo le potrebni stroški.
spor majhne vrednosti - dobava plina - smrt pogodbene stranke - sprememba pogodbene stranke - obvestilo o spremembi lastništva
Vsled obstoja Pogodbe, ki jo je že 14. 11. 2006 kot odjemalec in lastnik nepremičnine sklenil A. A., v katere razmerja je z njegovo smrtjo vstopil njegov dedič B. B. in ki je jasno določala obveznost odjemalca (tj. B. B., ki bi tožečo stranko o dejstvu smrti A. A. moral obvestiti, kasneje pa tudi o tem, da je 4. 1. 2018 zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine postala tožena stranka, saj slednja z nakupom ni avtomatično postala stranka Pogodbe; z obstojem Pogodbe niti ni bila seznanjena in tožeče stranke o spremembi odjemalca ni bila dolžna obvestiti), tožene stranke ni mogoče obremeniti s plačilom vtoževanih stroškov.
Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 61/2021), ki predstavljajo podlago za priznanje kompresijskih dokolenk kot pravico, so pričele veljati šele 1. 11. 2021. S citiranimi spremembami je bil namreč razširjen obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri medicinskih pripomočkih. Tožnik je lahko šele od tega dne dalje uveljavljal vtoževano pravico.
rubež terjatve - pobotni ugovor - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Dolžnik utemeljeno opozarja, da je vezano le na pravnomočne sklepe.
To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021.