KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066343
KZ-1 člen 86, 86/8, 299, 299/3. ZKP člen 129.a, 129.a/1.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost prosilca - zavrnitev predloga
Tudi po oceni pritožbenega sodišča navedene okoliščine niso takšne narave, da bi opravičevale izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist. Obsojeni bi namreč moral na te okoliščine vsekakor mislil preden se je podal na kriminalno pot. Izguba zaposlitve in težave pri iskanju nove zaradi prestajanja zaporne kazni sta pričakovani posledici prestajanja kazni ter za odločitev o utemeljenosti predloga ne moreta biti odločilnega pomena, kot je to pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - vplačila v rezervni sklad
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor med etažnimi lastniki v zvezi s plačilom toženčevega prispevka v rezervni sklad večstanovanjske stavbe in sicer za pet nepremičnin v lasti toženca. Tožniki so fizične osebe, med drugim tudi samostojni podjetnik. Ker ne gre za spor, ki bi izviral iz pridobitne dejavnosti samostojnega podjetnika, v danem primeru ne gre za situacijo 484. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00066592
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - odmera kazni
V izreku navedeno ravnanje obtoženca ima vse znake očitanega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, saj je obtoženec tujce, ki niso imeli dovoljenj za vstop ali bivanje v Sloveniji, za plačilo, z namenom pridobitve premoženjske koristi, prevažal po ozemlju Slovenije. Kot je že bilo večkrat ugotovljeno, je kaznivo dejanje podano tudi v primeru enkratnega prevoza, če je bilo dejanje storjeno zaradi plačila oziroma zaradi pridobitve premoženjske koristi, kot to izhaja iz zgoraj navedene določbe KZ-1.
ZOFVI člen 81, 81/1, 81/1-4. ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 45, 85, 89, 89/1, 89/1-3. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 17, 17/2, 17/2-1. ZNB člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1. ZPP člen 199, 199/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - stranska intervencija - COVID-19 - pogoj PCT - vzgojiteljica - dejavnost vzgoje in izobraževanja - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - varstvo osebnih podatkov - osebna okoliščina - cepljenje - testiranje zaposlenih
Pravni interes za stransko intervencijo je podan, če obstaja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi priključiti, tako pravno razmerje, da bi izid postopka vplival na njegov pravni položaj. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja le finančni oziroma ekonomski interes, kar ni dovolj. Takšno stališče, da se v tovrstnih sporih stranska intervencija ne dopusti, je bilo v novejši sodni praksi že večkrat zavzeto.
V prvi alineji drugega odstavka 17. člena ZVZD-1 je res določeno, da mora delodajalec dopolniti oceno tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi niso več ustrezni, vendar pa je ukrep testiranja za toženkino delovno okolje predpisala država, zato veljavnost in spoštovanje tega ukrepa ni bilo pogojeno z vnosom v izjavo o varnosti toženke. Enako velja za navedbe, da testiranje ni bilo vključeno v pogodbo o zaposlitvi. Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in zadnjega aneksa virusa še ni bilo. Vendar je tožničina dolžnost testiranja opredeljena v določbi prvega odstavka 33. člena ZDR-1, 35. člena ZDR-1 in prvega odstavka 34. člena ZDR-1. Dejstvo je, da je bila tožnica z zahtevanim testiranjem seznanjena, obveznosti pa ni izpolnjevala tudi po prejemu pisnega opozorila.
Toženka s sprejetimi ukrepi ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako ji ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 205, 205/1-4, 207, 207/2, 450, 451, 452, 454.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - pogoji za izdajo sodbe
Do začetka stečaja in s tem do prekinitve postopka po samem zakonu je prišlo po tem, ko so bila na prvi stopnji opravljena že vsa procesna dejanja strank oz. so zanje potekli vsi roki. Takšen procesni položaj pomeni izjemo od obveznosti prekinitve postopka, prvemu sodišču pa dopušča izdajo odločbe.
ZSDP-1 člen 79, 82, 96, 114. URS člen 125, 158. ZUP člen 7.
dodatek za nego otroka
Obravnavana zahteva za priznanje dodatka za nego otroka, na podlagi katere sta bili izdani izpodbijani odločbi, je bila vložena 11. 6. 2021. Zato v skladu s 96. členom ZSDP-1 ni pogojev za priznanje višjega dodatka za nazaj, to je od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021, saj gre za čas pred vložitvijo vloge.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - cenitev vrednosti nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine.
Skladno s 46. členom ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, in sicer jih, če oceni, da so bili le ti za izvršbo potrebni, naloži v plačilo nasprotni stranki. Glede na določbe 48. in 49. člena ZBPP ima Republika Slovenija obveznost, da stroške, ki so bili izplačani iz sredstev Bpp, skuša najprej izterjati od dolžnika in šele v primeru neuspešne ali delno uspešne izterjave, ob pogojih iz navedenih členov, lahko razliko terja od upravičenca do Bpp. Zato ima upravičenec do Bpp podan interes, da se izvršitelju plačajo le potrebni stroški.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066284
KZ-1 člen 47, 47/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - denarna kazen - zaporna kazen - znižanje kazni - nevarnost za življenje in zdravje - obteževalna okoliščina - koristoljubnost - zakonski znaki
Ko je presojalo ustreznost kazenskih sankcij, izrečenih obdolžencema, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba zagovornika obdolženega A. A. utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino nepravilno upoštevalo dejstvo, da sta obdolženca izvršila kaznivo dejanje iz koristoljubnih nagibov, z namenom pridobiti premoženjsko korist zase. Pa ne zato, ker navedeno ne bi bilo podano, kot trdi pritožba, temveč ker ta okoliščina ne sme biti upoštevana kot obteževalna, saj predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja, za katerega sta bila obsojena.
Nezakonito spravljanje tujcev čez državno mejo za plačilo, torej zaradi pridobitve premoženjske koristi, je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, zato ga ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, kot je že bilo obrazloženo. Prav tako ni mogoče kot obteževalni okoliščini upoštevati, da sta bila z obravnavanim dejanjem ogrožena zdravje in varnost ljudi, ker gre prav tako za zakonski znak obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, in tudi ne, da sta bila ogrožena javni red in mir držav, katerih predpise sta z ravnanjem kršila. Kot obteževalno okoliščino je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo tudi stopnjo krivde, torej ker sta obdolženca kaznivo dejanje storila naklepno, saj tega kaznivega dejanja z drugo obliko krivde ni mogoče storiti.
ZPP člen 108, 108/5. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Tožnik kljub pozivu sodišča ni predložil dokončne odločbe niti ni izkazal obstoja razlogov po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. V tem primeru sodišče pravilno ugotavlja, da tožba ni bila popolna in s tem tudi ni bila sposobna za obravnavanje pred sodiščem.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
rubež terjatve - pobotni ugovor - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Dolžnik utemeljeno opozarja, da je vezano le na pravnomočne sklepe.
To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021.
Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 61/2021), ki predstavljajo podlago za priznanje kompresijskih dokolenk kot pravico, so pričele veljati šele 1. 11. 2021. S citiranimi spremembami je bil namreč razširjen obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri medicinskih pripomočkih. Tožnik je lahko šele od tega dne dalje uveljavljal vtoževano pravico.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - postavitev novega izvedenca - dokaz z zaslišanjem strank
Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno obravnavi zavarovanca kot celoto, torej vpliv ugotovljenih zdravstvenih težav na delovno zmožnost. In temu je izvedenec tudi sledil.
ZPP člen 339, 339/1, 350, 350/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podpis pooblastila
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Ker so pritožbene navedbe usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065556
ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-3, 371, 371/2.
ustavitev kazenskega postopka - pravnomočno razsojena zadeva - načelo ne bis in idem - res iudicata - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - obrazložitev odločbe
Izrek vsake odločbe skupaj z obrazložitvijo tvori celoto in kot takšno je ustavno odločbo preizkušalo tudi sodišče prve stopnje ter pri tem pravilno ugotovilo, da se ustavnosodna odločba ne nanaša na A. A. in da je postopek zoper njo pravnomočno končan s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 34177/2012 z dne 5. 2. 2012.
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/2-8. OZ člen 435, 435/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - sprejem ponudbe - kršitev pravice do izjave - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ob obširnih trditvah o razlikah med površinami v ponudbi navedenih oken in balkonskih vrat in površinami dejansko dobavljenih in vgrajenih oken in balkonskih vrat ni podala nobenih trditev o dejanski vrednosti skladno z dogovorom dobavljenih manjših oken in balkonskih vrat, niti ni postavila ustreznega zahtevka, ki bi sodišču ob izkazu utemeljenosti takšnega zahtevka omogočal poseg v dogovorjeno ceno v ponudbi. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določil pravdnega postopka, ker se do obširnih trditev o razlikah med površinami ni opredelilo.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - pritožba se šteje za umaknjeno
Ker je bila toženka pravilno pozvana k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek in le-te v roku ni plačala, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18. ZPFOPIZ-1 člen 8, 8/2.
tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek ZPIZ - obvezno zavarovanje v prometu - škoda, povzročena s prometno nesrečo - obseg odškodnine - specialni zakon - lex posterior derogat legi priori - obrazložitev višine tožbenega zahtevka
Z novelo ZPIZ-2B dodani 190.a člen v zvezi z drugim odstavkom 193. člena (za razliko od ureditve v ZPIZ-2) izrecno razširja odgovornost zavarovalnice iz obveznega zavarovanja AOP v razmerju do ZPIZ v primerjavi z 18. členom ZOZP.
Sporni določili 190.a člena v zvezi s 193. čl. ZPIZ-2B nimata narave splošnosti in sta v razmerju do 18. člena ZOZP enako specialni. Določbe obeh zakonov namreč urejajo isti predmet: temelj in obseg odgovornosti zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja za škodo, ki nastane ZPIZ v posledici prometne nesreče, v kateri so bili poškodovani zavarovanci tožeče stranke. Določba 190.a člena ZPIZ-2B predstavlja podlago za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja iz 18. člena ZOZP.
Tožeča stranka ni izkazala nobene podlage, da stroške, ki jih zahteva od tožene stranke na podlagi določila 190.a in 193. člena ZPIZ-2B, obračuna na podlagi meril in kriterijev iz ZPFOPIZ-1.