KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066284
KZ-1 člen 47, 47/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - denarna kazen - zaporna kazen - znižanje kazni - nevarnost za življenje in zdravje - obteževalna okoliščina - koristoljubnost - zakonski znaki
Ko je presojalo ustreznost kazenskih sankcij, izrečenih obdolžencema, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba zagovornika obdolženega A. A. utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino nepravilno upoštevalo dejstvo, da sta obdolženca izvršila kaznivo dejanje iz koristoljubnih nagibov, z namenom pridobiti premoženjsko korist zase. Pa ne zato, ker navedeno ne bi bilo podano, kot trdi pritožba, temveč ker ta okoliščina ne sme biti upoštevana kot obteževalna, saj predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja, za katerega sta bila obsojena.
Nezakonito spravljanje tujcev čez državno mejo za plačilo, torej zaradi pridobitve premoženjske koristi, je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, zato ga ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, kot je že bilo obrazloženo. Prav tako ni mogoče kot obteževalni okoliščini upoštevati, da sta bila z obravnavanim dejanjem ogrožena zdravje in varnost ljudi, ker gre prav tako za zakonski znak obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, in tudi ne, da sta bila ogrožena javni red in mir držav, katerih predpise sta z ravnanjem kršila. Kot obteževalno okoliščino je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo tudi stopnjo krivde, torej ker sta obdolženca kaznivo dejanje storila naklepno, saj tega kaznivega dejanja z drugo obliko krivde ni mogoče storiti.
ZPP člen 108, 108/5. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Tožnik kljub pozivu sodišča ni predložil dokončne odločbe niti ni izkazal obstoja razlogov po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. V tem primeru sodišče pravilno ugotavlja, da tožba ni bila popolna in s tem tudi ni bila sposobna za obravnavanje pred sodiščem.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 191, 191/1, 191/1-1. SZ-1 člen 72. ZVEtL-1 člen 4.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - pravna sposobnost - nepravdni postopek - pravdni postopek - sosporništvo
Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1, vendar ji to samo po sebi ne daje sposobnost biti stranka tudi v pravdnem postopku. Toliko bolj v obravnavnem primeru, ko je tožena stranka edini etažni lastnik.
Sosporništvo predpostavlja obstoj vsaj dveh udeležencev bodisi na strani tožeče bodisi tožene stranke. Pri tem mora biti izpolnjena tudi predpostavka, da ima vsaka od udeleženih oseb sposobnost biti stranka.
odpust obveznosti - začetek stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje - razpolaganje s stečajno maso - odpoved dediščini
Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena.
Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - kreditna pogodba - dolžnost skrbnega ravnanja - skrbnost kreditodajalca - odobritev bančnega kredita - zavarovanje kredita - delovno področje - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - pretrganje vzročne zveze
Standard profesionalne skrbnosti s področja upravljanja banke iz 66. člena ZBan-1 je treba presojati glede na konkretne funkcije, ki so del upravljanja banke in ne na celoto vseh procesov, ki so del bančnega delovanja, kot je denimo posamičen primer odobritve kredita. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje skrbnost tožencev v konkretnem postopku odobritve kredita, v prvi vrsti glede preizkusa cenitve nepremičnin v cenilnih mnenjih, utemeljeno presojalo na podlagi standarda skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
zavrženje tožbe - predpostavke za sodno varstvo - nevložitev pritožbe v upravnem postopku
ZDSS-1 predpostavko za sodno varstvo pravic veže na predhodni upravni postopek o pravicah iz sistema socialne varnosti. Dokončen in pravnomočen postane tudi posamični upravni akt prve stopnje, če ni izpodbijan. Sodno varstvo v tem primeru ni dopustno.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065556
ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-3, 371, 371/2.
ustavitev kazenskega postopka - pravnomočno razsojena zadeva - načelo ne bis in idem - res iudicata - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - obrazložitev odločbe
Izrek vsake odločbe skupaj z obrazložitvijo tvori celoto in kot takšno je ustavno odločbo preizkušalo tudi sodišče prve stopnje ter pri tem pravilno ugotovilo, da se ustavnosodna odločba ne nanaša na A. A. in da je postopek zoper njo pravnomočno končan s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 34177/2012 z dne 5. 2. 2012.
ZSDP-1 člen 79, 82, 96, 114. URS člen 125, 158. ZUP člen 7.
dodatek za nego otroka
Obravnavana zahteva za priznanje dodatka za nego otroka, na podlagi katere sta bili izdani izpodbijani odločbi, je bila vložena 11. 6. 2021. Zato v skladu s 96. členom ZSDP-1 ni pogojev za priznanje višjega dodatka za nazaj, to je od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021, saj gre za čas pred vložitvijo vloge.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - nepoznavanje prava
Drugostopenjska upravna odločba z dne 20. 9. 2022 je bila tožniku vročena 23. 9. 2022, 30-dnevni rok za vložitev tožbe pa se je iztekel 24. 10. 2022. Ker je tožnik izpodbojno tožbo zoper navedeno odločbo priporočeno na pošto oddal šele 29. 11. 2022, je zagotovo vložena prepozno.
ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 110, 110/1.
tožniška varščina - ugotavljanje vzajemnosti - trditveno in dokazno breme - tuje pravo - uporaba tujega prava - ugotavljanje vsebine tujega prava - sodni rok - varščina za pravdne stroške
Razlog, da pri obstoju vzajemnosti ni mogoče govoriti o trditvenem in dokaznem bremenu pravdnih strank v običajnem smislu (ter je bil glede tega v dosedanji obrazložitvi izražen pridržek: če bi obstajali, bi bili ti bremeni sicer na vsakokratnem tožniku), je stališče, da ima tuje pravo (vsaj primarno) značaj prava in ne dejstva.
Sodnik lahko spozna vsebino tujega prava tudi zunaj postopka, iz tujih zakonskih besedil, zbirk tujih sodnih odločb, iz domače in tuje literature itn. Ker pa ugotavljanje tujega prava ni nujno preprosto, zakon ponuja pripomoček: zaprosilo ministrstvu za pojasnilo. Ta mehanizem ne bo vedno uspešen. Četudi je ugotavljanje vsebine tujega prava primarno naloga sodišča, stranki nista izključeni iz postopka, s katerim se ta naloga uresničuje. Lahko predložita o vsebini tujega prava "javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove"; ta ubeseditev zakona pa ni ovira, da bi priskrbeli tudi drugačne spoznavne vire, npr. mnenje kakšne od pravnih pisarn, ki se v ZAE ukvarjajo z gospodarskim pravom.
Pomembno je, da se o vsebini tujega prava v vsakem primeru doseže zanesljivost. Šele za primer, da se vsa opisana prizadevanja izjalovijo, določa četrti odstavek 12. člena ZMZPP: "Če za posamezno razmerje nikakor ni mogoče ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije." Za primer take negotovosti o neobstoju dolžnosti slovenskih tožnikov dajati tožniško varščino v ZAE pa je vsebina slovenskega prava po oceni pritožbenega sodišča jasna: obveznost dajanja varščine velja.
O rezultatih ugotavljanja vsebine tujega prava mora sodišče strankam omogočiti razumne in učinkovite možnosti izjavljanja, bodisi da to vsebino ugotavlja samo (s pomočjo ministrstva ali brez nje) bodisi da stranki pri tem aktivno sodelujeta oziroma se izjavljata o procesnih aktivnostih druga druge. Tem možnostim bodo tipično v napoto prekratki roki.
Skladno s 46. členom ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, in sicer jih, če oceni, da so bili le ti za izvršbo potrebni, naloži v plačilo nasprotni stranki. Glede na določbe 48. in 49. člena ZBPP ima Republika Slovenija obveznost, da stroške, ki so bili izplačani iz sredstev Bpp, skuša najprej izterjati od dolžnika in šele v primeru neuspešne ali delno uspešne izterjave, ob pogojih iz navedenih členov, lahko razliko terja od upravičenca do Bpp. Zato ima upravičenec do Bpp podan interes, da se izvršitelju plačajo le potrebni stroški.
Dejstvo, da že iz same vročilnice izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju puščeno v hišnem predalčniku, ki je bil odprt, ob neraziskanih okoliščinah glede stanja hišnega predalčnika (kakšen je tip hišnega predalčnika, kaj pomeni, da je bil odprt, ali to pomeni, da je bil povsem odprt ali zgolj nezaklenjen ter ali je bil dejansko odprt) in ali je stanje hišnega predalčnika ob vročanju omogočalo, da bi se lahko tožena stranka dejansko seznanila z obvestilom, vzpostavlja utemeljen dvom v samo legitimnost fiktivne vročitve.
Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, se pa varno zapira, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno.
manjša količina - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh zakonskih znakov prekrška, saj mu ni mogoče očitati posesti prepovedane droge za enkratno uporabo, s čimer objektivni zakonski znak tega prekrška ni izkazan.
KZ-1 člen 29, 29/2, 70b, 70b/1, 70b/3. ZDZdr člen 80.
neprištevnost storilca - protipravno dejanje - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - nadzorovana obravnava - nadzorovana obravnava v domačem okolju
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da Zakon o duševnem zdravju ter Kazenski zakonik ne konkurirata, saj določba 70.b člena KZ-1 (obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti) predpostavlja ne le ogrožanje življenja drugih ali zdravja ljudi, kot to izhaja iz 80. člena ZDZdr (nadzorovana obravnava), temveč gre za storilca, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti in je sodišče to tudi ugotovilo v kazenskem postopku.
Drugostopenjsko sodišče se zato v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih plačilnih nalogov, s katerima so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 85, 85/1, 85/2, 173. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - vročitev opozorila - pravica do zagovora - neupravičena odsotnost z dela - neustrezna komunikacija
Toženka je dokazala, da je tožnik s tem, ko je dne 11. 8. 2020 po 28 minutah predčasno zapustil delovno mesto, o tem pa ni obvestil nadrejenega ter ni obvestil nadrejenega o razlogih za svojo odsotnost dne 11. 8., 12. 8. in 14. 8. 2020, kršil svoje pogodbene in druge obveznosti. Tožnik ni upošteval navodil toženke, da ne sme predčasno zapuščati delovnega mesta, poleg tega bi moral o odsotnosti takoj obvestil nadrejenega (33. in 34. člen ZDR-1), s čimer je kršil tudi dolžnost obveščanja delodajalca (36. člen ZDR-1).
Prvi odstavek 36. člena ZST-1 res določa, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati ali je plačal takso, večjo do predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. Navedeno pa velja le v primeru, kadar je znižanje sodne takse v Taksni tarifi za posamezno pravno dejanje, torej za umik vložitve pritožbe posebej določeno, kar pa v 4. poglavju Taksne tarife, ki ureja plačilo sodne takse v postopku, ki ureja izvršbo in zavarovanje ni. Na področju sodnih taks ni mogoče uporabiti analogije, saj za področje javnih terjatev, med katere sodijo tudi sodne takse, velja načelo zakonitosti (147. člen Ustave RS). ZST-1 v Taksni tarifi za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le sodno takso za celoten postopek v zvezi s pritožbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika pritožbe ne pride do izdaje posebne vsebinske odločbe, ampak le do ugotovitvenega sklepa.
Ker v Taksni tarifi v 4. poglavju, kjer se določa sodna taksa v zvezi s postopki po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, dejanska situacija, ko pride do umika pritožbe, ni urejena, ZST-1 ne omogoča znižanje sodne takse oziroma delne vrnitve že plačane sodne takse v primeru umika pritožbe v izvršilnem postopku. Prav tako zaradi prepovedi analogije ne pridejo v poštev določbe 1. poglavja Taksne tarife, saj ta ureja vrnitev sodne takse v primeru umika tožbe (tar. št. 1112) ali umika pritožbe (tar. št. 1122) le v pravdnem postopku. Zaradi prepove prepovedi analogije tudi ni slediti pritožniku, ko opozarja na možnost uporabe analogije s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1, po katerem stranka plača takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge, če se vloga šteje za umaknjeno ali zavrže in sicer eno tretjino takse v teh primerih.
skrajšani postopek - krajevna pristojnost sodišča - ugovor krajevne pristojnosti
V obravnavanem primeru je bil torej ugovor krajevne (ne)pristojnosti s strani obdolženčevega zagovornika podan pred začetkom glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo. Iz tega razloga je bila izdaja izpodbijanega sklepa povsem nepotrebna, kajti izdaja tega sklepa je obligatorna le v primeru, če bi se sodišče izreklo za nepristojno. Ker pa je ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo, pa je bila izdaja izpodbijanega sklepa nepotrebna, kajti svoje stališče glede ugovora krajevne pristojnosti, kot ga je podal obdolženčev zagovornik je sodišče dolžno obrazložiti v odločbi, s katero odloči o utemeljenosti vloženega obtoženega akta.
sodba o kaznovalnem nalogu - razpis glavne obravnave
Sodišče prve stopnje bo namreč glede na četrti odstavek 445.č člena ZKP nadaljevalo kazenski postopek in razpisalo glavno obravnavo, na kateri se bo obdolženi imel možnost izjaviti o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, navesti vsa dejstva, ki so mu v korist in predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov.