Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 61/2021), ki predstavljajo podlago za priznanje kompresijskih dokolenk kot pravico, so pričele veljati šele 1. 11. 2021. S citiranimi spremembami je bil namreč razširjen obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri medicinskih pripomočkih. Tožnik je lahko šele od tega dne dalje uveljavljal vtoževano pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065556
ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-3, 371, 371/2.
ustavitev kazenskega postopka - pravnomočno razsojena zadeva - načelo ne bis in idem - res iudicata - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - obrazložitev odločbe
Izrek vsake odločbe skupaj z obrazložitvijo tvori celoto in kot takšno je ustavno odločbo preizkušalo tudi sodišče prve stopnje ter pri tem pravilno ugotovilo, da se ustavnosodna odločba ne nanaša na A. A. in da je postopek zoper njo pravnomočno končan s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 34177/2012 z dne 5. 2. 2012.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - cenitev vrednosti nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo opravljenih del - plačilo po dejansko opravljenem delu - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je bilo za toženko predvsem sporno, koliko m³ predstavlja zatrjevana teža izkopanega materiala in količina vreč, prepeljanih na deponijo, je bilo strokovno znanje izvedenca potrebno. Pripomoglo je k temu, da je lahko tožnica svojo trditveno podlago izrazila v merski enoti, ki je bila pogodbeno dogovorjena, torej v m³. Tudi vprašanje faktorja za preračun iz raščenega v razsuto stanje je strokovno vprašanje - sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem za preračun količine specifičnih materialov iz raščenega v raztreseno stanje.
odpust obveznosti - začetek stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje - razpolaganje s stečajno maso - odpoved dediščini
Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena.
Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 110, 110/1.
tožniška varščina - ugotavljanje vzajemnosti - trditveno in dokazno breme - tuje pravo - uporaba tujega prava - ugotavljanje vsebine tujega prava - sodni rok - varščina za pravdne stroške
Razlog, da pri obstoju vzajemnosti ni mogoče govoriti o trditvenem in dokaznem bremenu pravdnih strank v običajnem smislu (ter je bil glede tega v dosedanji obrazložitvi izražen pridržek: če bi obstajali, bi bili ti bremeni sicer na vsakokratnem tožniku), je stališče, da ima tuje pravo (vsaj primarno) značaj prava in ne dejstva.
Sodnik lahko spozna vsebino tujega prava tudi zunaj postopka, iz tujih zakonskih besedil, zbirk tujih sodnih odločb, iz domače in tuje literature itn. Ker pa ugotavljanje tujega prava ni nujno preprosto, zakon ponuja pripomoček: zaprosilo ministrstvu za pojasnilo. Ta mehanizem ne bo vedno uspešen. Četudi je ugotavljanje vsebine tujega prava primarno naloga sodišča, stranki nista izključeni iz postopka, s katerim se ta naloga uresničuje. Lahko predložita o vsebini tujega prava "javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove"; ta ubeseditev zakona pa ni ovira, da bi priskrbeli tudi drugačne spoznavne vire, npr. mnenje kakšne od pravnih pisarn, ki se v ZAE ukvarjajo z gospodarskim pravom.
Pomembno je, da se o vsebini tujega prava v vsakem primeru doseže zanesljivost. Šele za primer, da se vsa opisana prizadevanja izjalovijo, določa četrti odstavek 12. člena ZMZPP: "Če za posamezno razmerje nikakor ni mogoče ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije." Za primer take negotovosti o neobstoju dolžnosti slovenskih tožnikov dajati tožniško varščino v ZAE pa je vsebina slovenskega prava po oceni pritožbenega sodišča jasna: obveznost dajanja varščine velja.
O rezultatih ugotavljanja vsebine tujega prava mora sodišče strankam omogočiti razumne in učinkovite možnosti izjavljanja, bodisi da to vsebino ugotavlja samo (s pomočjo ministrstva ali brez nje) bodisi da stranki pri tem aktivno sodelujeta oziroma se izjavljata o procesnih aktivnostih druga druge. Tem možnostim bodo tipično v napoto prekratki roki.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - kreditna pogodba - dolžnost skrbnega ravnanja - skrbnost kreditodajalca - odobritev bančnega kredita - zavarovanje kredita - delovno področje - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - pretrganje vzročne zveze
Standard profesionalne skrbnosti s področja upravljanja banke iz 66. člena ZBan-1 je treba presojati glede na konkretne funkcije, ki so del upravljanja banke in ne na celoto vseh procesov, ki so del bančnega delovanja, kot je denimo posamičen primer odobritve kredita. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje skrbnost tožencev v konkretnem postopku odobritve kredita, v prvi vrsti glede preizkusa cenitve nepremičnin v cenilnih mnenjih, utemeljeno presojalo na podlagi standarda skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ponoven predlog za odpust obveznosti
Ugovora upnikov sta imela za posledico sodno presojo obstoja ovire za odpust obveznosti, saj sodišče pri odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti ovir glede zlorabe pravice do odpusta iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne preverja po uradni dolžnosti. Vendar potem, ko je bil postopek presoje ovir za odpust obveznosti sprožen, se v njem ni preverjal obstoj njunih terjatev, ampak se je presojalo ravnanje stečajne dolžnice v smislu obstoja ovir za odpust obveznosti, ki jih ZFPPIPP določa v 399. členu. Zato ne more biti uspešno sklicevanje pritožnice, da je odpadla ovira za odpust obveznosti potem, ko je bilo v pravdnih in upravnih postopkih ugotovljeno, da terjatvi navedenih dveh upnikov ne obstojita. Ovire za odpust obveznosti v obravnavani zadevi namreč nista predstavljali njuni terjatvi, ampak neodplačno razpolaganje stečajne dolžnice z njenim premoženjem znotraj triletnega obdobja od uvedbe stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti - dobava plina - smrt pogodbene stranke - sprememba pogodbene stranke - obvestilo o spremembi lastništva
Vsled obstoja Pogodbe, ki jo je že 14. 11. 2006 kot odjemalec in lastnik nepremičnine sklenil A. A., v katere razmerja je z njegovo smrtjo vstopil njegov dedič B. B. in ki je jasno določala obveznost odjemalca (tj. B. B., ki bi tožečo stranko o dejstvu smrti A. A. moral obvestiti, kasneje pa tudi o tem, da je 4. 1. 2018 zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine postala tožena stranka, saj slednja z nakupom ni avtomatično postala stranka Pogodbe; z obstojem Pogodbe niti ni bila seznanjena in tožeče stranke o spremembi odjemalca ni bila dolžna obvestiti), tožene stranke ni mogoče obremeniti s plačilom vtoževanih stroškov.
Skladno s 46. členom ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, in sicer jih, če oceni, da so bili le ti za izvršbo potrebni, naloži v plačilo nasprotni stranki. Glede na določbe 48. in 49. člena ZBPP ima Republika Slovenija obveznost, da stroške, ki so bili izplačani iz sredstev Bpp, skuša najprej izterjati od dolžnika in šele v primeru neuspešne ali delno uspešne izterjave, ob pogojih iz navedenih členov, lahko razliko terja od upravičenca do Bpp. Zato ima upravičenec do Bpp podan interes, da se izvršitelju plačajo le potrebni stroški.
Dejstvo, da že iz same vročilnice izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju puščeno v hišnem predalčniku, ki je bil odprt, ob neraziskanih okoliščinah glede stanja hišnega predalčnika (kakšen je tip hišnega predalčnika, kaj pomeni, da je bil odprt, ali to pomeni, da je bil povsem odprt ali zgolj nezaklenjen ter ali je bil dejansko odprt) in ali je stanje hišnega predalčnika ob vročanju omogočalo, da bi se lahko tožena stranka dejansko seznanila z obvestilom, vzpostavlja utemeljen dvom v samo legitimnost fiktivne vročitve.
Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, se pa varno zapira, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno.
premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - pravila obligacijskega prava - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - povrnitev škode - trenutek nastanka škode - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Kazensko sodišče odloča o zahtevkih oškodovancev, da jim storilec povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, v tako imenovanem pridruženem (adhezijskem) postopku (100. do 111. člen ZKP), presoja pa se po pravilih civilnega (obligacijskega) prava. Po določbi 165. člena Obligacijskega zakonika se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. V obravnavani zadevi je škoda nastala z dnem protipravne prilastitve vozil oziroma prejete kupnine, to je dne 29. 8. 2018 za vozilo znamke Audi A4 in dne 11. 9. 2018 za vozilo Volkswagen Golf. Že iz rimskega prava je poznano pravilo fur semper in mora, zato sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da zakonske zamudne obresti tečejo od trenutka nastanka škode.
ZSSloV člen 29, 29/6, 62, 62/1, 62/1-2. ZJU člen 16, 16/1, 94. ZVZD-1 člen 5, 12. ZDR-1 člen 6, 6/1, 34, 34/2, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 49, 49/1. URS člen 14, 22, 49. ZNB člen 47. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - neupravičena odsotnost z dela - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - ustavna odločba - sorazmernost ukrepa - svoboda dela - sprememba pogodbe o zaposlitvi - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina
Na podlagi 94. člena ZJU je tožnik moral upoštevati navodila nadrejenih, skladno z 12. členom ZVZD-1 in 35. členom ZDR-1 pa je moral spoštovati in izvajati tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, kot je tudi pogoj PCT, kadar je to pogoj za opravljanje dela, kot je bilo v spornem obdobju. Neosnovane so pritožbene navedbe, da je testiranje kot pogoj za nastop in opravo dela predstavljalo obliko prisilnega dela, češ da delavec ni imel izbire, če je hotel obdržati delo, se je moral podrediti predpisanim ukrepom. Takšne navedbe povsem zgrešijo bistvo delovnega razmerja. Delavec se namreč prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca. Svoboda izbire delavca se tako nanaša na sklenitev in prenehanje delovnega razmerja. Ko pa je delavec vključen v organiziran delovni proces delodajalca, je dolžan delo opravljati po (zakonitih) navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Ker je storilec zamudil zakonsko določen pritožbeni rok, ki je prekluziven, je višje sodišče po določilih prvega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrglo kot prepozno (saj tega ni storilo že sodišče prve stopnje po določilih tretjega odstavka 161. člena ZP-1) in se v vsebinsko obravnavo pritožbe ni spuščalo.
Drugostopenjsko sodišče se zato v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih plačilnih nalogov, s katerima so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - utemeljenost pisnega opozorila - odklonitev dela - dokazna ocena izpovedi prič - diskriminacija - starost
Glede na v bistvenih delih smiselno usklajene izpovedi prič, da je tožnica predstojniku izrecno rekla, da tega (dela v AK ambulanti) ne bo opravljala, čeprav je predstojnik pričakoval nasprotno, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odklonila odrejeno delo. S tem je kršila odredbo (navodilo) delodajalca, naj (odtlej) opravlja delo v AK ambulanti, kar ji je tudi očital v opozorilu.
Delodajalec ni dolžan čakati, da mu bo zaradi kršitve v delovnem procesu nastal zastoj, izpad ali celo škoda. Ob jasni izjavi tožnice, da (zakonitega) navodila delodajalca v zvezi z opravljanjem dela ne bo upoštevala in torej (nadaljnjega) dela v AK ambulanti (in s tem v zvezi - nadaljnjega - izobraževanja z aplikacijo C.) ne bo opravljala, kar je tudi nedvomno realizirala, je bil delodajalec dolžan ustrezno organizirati delovni proces (zagotoviti drugega zdravnika) ter obenem upravičen tožnico ustrezno sankcionirati, kar je utemeljeno storil s pisnim opozorilom.
KZ-1 člen 29, 29/2, 70b, 70b/1, 70b/3. ZDZdr člen 80.
neprištevnost storilca - protipravno dejanje - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - nadzorovana obravnava - nadzorovana obravnava v domačem okolju
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da Zakon o duševnem zdravju ter Kazenski zakonik ne konkurirata, saj določba 70.b člena KZ-1 (obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti) predpostavlja ne le ogrožanje življenja drugih ali zdravja ljudi, kot to izhaja iz 80. člena ZDZdr (nadzorovana obravnava), temveč gre za storilca, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti in je sodišče to tudi ugotovilo v kazenskem postopku.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00067303
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnica med delovnim časom ne bi mogla izkoristiti pripadajočega odmora.