ZPP člen 46, 46/1, 52, 52/1, 52/2, 195, 343, 343/4.
ugovor krajevne pristojnosti - spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo - izbirna krajevna pristojnost - škodljiva posledica - škodni dogodek - kraj nastanka škode - navadni materialni sosporniki - nedovoljena pritožba
Sodišče je odločilo o ugovoru krajevne pristojnosti, ki ga je vložil prvi toženec. Ker sta toženca navadna (materialna) sospornika, se učinek njegovega ugovora ne razteza na drugo toženko. Tudi izpodbijana odločitev zanjo nima nobenih posledic.
Če bi kot kraj, kjer je nastala škodljiva posledica (praviloma) razumeli kraj, kjer oškodovanec trpi poseg v svojo pravno varovano sfero, ne bi bilo nobene potrebe po določitvi izjeme, ki jo določa drugi odstavek 52. člena ZPP in jo utemeljujejo izjemno hude posledice za oškodovanca. Tudi kraj, kjer je nastala škodna posledica, je zato praviloma kraj, kjer je bilo storjeno škodno dejanje.
ZPP člen 286, 286/1, 286/3. OZ člen 179, 179/2, 185.
poškodba pri delu - trditvena podlaga tožbe - dopolnitev trditvene podlage - izvedensko mnenje - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov - uveljavljanje prekluzije v pritožbi - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožeča stranka nima potrebnega strokovnega znanja, da bi lahko sama, pred seznanitvijo z izvedenskim mnenjem, navedla pravno relevantna dejstva o opustitvi dolžnega ravnanja zavarovanca tožene stranke. Tožeča stranka je pri zavarovancu tožene stranke zaposlena kot pomožni delavec, kjer svoje delovne naloge opravlja skladno z navodili delodajalca in se zato od nje ne more pričakovati, da bi pred seznanitvijo z izvedenskim mnenjem navedla, da delodajalec ne izvaja vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Obstoječi način zabijanja z macolo ne predstavlja preprečitve možnosti nastanka nezgode pri delu, zato bi moral zavarovanec tožene stranke prilagoditi delovni postopek in uporabiti druga delovna sredstva in tako odstraniti vzroke, zaradi katerih je prišlo do poškodovanja tožeče stranke.
Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (2014) člen 26.
zahtevek na plačilo odškodnine - objektivna ali krivdna odgovornost - padec z višine - ni nevarna stvar - vzgojitelj predšolskih otrok - dolžni nadzor vzgojiteljice - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke - neizvedba dokaza - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni mogoče govoriti niti o nevarni stvari niti o nevarni dejavnosti: letvenik sam po sebi namreč ne pomeni povečane nevarnosti, plezanje po njem pa ne nevarne dejavnosti. Kadar se namreč izvaja na običajen način, je mogoče z ustreznim nadzorom in osebnim varovanjem vzgojitelja, spoštovanjem navodil in namestitvijo ustreznih blazin preprečiti nastanek škode.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da za preostanek časa dnevnega programa Pravilnik za prvo starostno obdobje dopušča, da skrbi za otroke ena sama oseba (vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja) in da je povsem življenjsko, da je v določenih situacijah treba ločiti posameznega otroka od drugih otrok v skupini (npr. zaradi previjanja). Povsem ustrezno in v skladu s 26. členom Pravilnika (ter tudi življenjsko) je, da je bila vzgojiteljica z nekaterimi otroki v skupnem prostoru, pomočnica vzgojiteljice pa je šla s preostalimi v prostor za nego, da jih je previla. Ne glede na to pa pritožba utemeljeno opozarja na izvedenkino opozorilo na pomembnost ustreznega nadzora, ko dve leti in pol star otrok pleza po letveniku. Pomembno je, da je opozorila, da je vseeno do katere višine otrok pleza, a je bistveno, da je nekdo zraven in nadzoruje gibanje. Seveda je opozorila tudi, da otroka te starosti pri plezanju ni treba ves čas »držati za roko«, a vendarle je potreben konkretnemu otroku ustrezen nadzor.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za prenehanje skrbništva - poslovna sposobnost - izvedensko mnenje - pripombe k izvedenskemu mnenju - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - zahteva za mnenje drugega izvedenca - predložitev listine
Poslovna sposobnost je bila predlagatelju odvzeta pravnomočno, zato ni mogoče razpravljati o tem, ali je bilo predlagateljevo zdravstveno stanje ob odvzemu takšno, da je bil odvzem potreben ali ne.
Pavšalno nasprotovanje izvedeniškemu mnenju stranki ne daje pravice zahtevati, da se v postopek pritegne drugega izvedenca.
kaznovanje odvetnika - denarno kaznovanje - načelo sorazmernosti - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - odsotnost odločilnih razlogov
Zakon o pravdnem postopku sicer omogoča denarno kaznovanje osebe, ki žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata (sodnika) glede vzdrževanja reda (11., 109. in 304. člen ZPP). Vendar je pri odločitvi treba upoštevati načelo sorazmernosti in okoliščine konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00065676
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 23, 23/4, 29, 29/1. ZPP člen 72, 72/1, 72/3.
razpravljajoči sodnik - dodelitev zadeve novemu sodniku - sodba presenečenja za stranke - načelo odprtega sojenja - zakonska domneva - odločanje na podlagi verjetnosti - domneva o skupnih delih stavbe - neobvezen narok - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - postopek po ZVEtL - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravica do izjave
Ko je nova sodnica prevzela zadevo, ni obvestila strank o tem in jim tako ni dala možnosti, da bi v primeru, da bi bili podani razlogi za izločitev, predlagali njeno izločitev. Zato, ker niso vedeli, kdo je razpravljajoča sodnica, te možnosti niso imeli v roku, ki ga sicer določa drugi odstavek 72. člena ZPP. Nobeno vabilo, obvestilo ali kakšno drugo pisanje sodišča, kjer bi bila podpisana sodnica, ni bilo strankam vročeno pred izdajo odločbe. Tako so stranke šele iz odločbe lahko izvedele, kdo je razpravljajoča sodnica.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba uporabiti pravila in odločati na podlagi pravil in domneve, ki jih določa ZVEtL-1. Pravilno je tudi, da je pridobitelj posameznega dela stavbe oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da pri tem upoštevamo tudi listino o pravnem poslu. Pravilno je tudi, da obstoji domneva o skupnih delih stavbe (člen 23) in da sodišče lahko odloči na podlagi verjetnosti, ko bi moralo stranke napotiti na pravdo in prekiniti glede rešitve predhodnega vprašanja nepravdni postopek. Vendar citirani členi ne pomenijo, da sodišče v situaciji, kot je v tej zadevi, lahko odloči na podlagi treh pogodb, ne da bi z izvedbo predlaganih dokazov dalo stranki možnost, da dokaže svojo trditev.
predlog za zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa za predlog - sodna taksa za postopek na prvi stopnji
Tarifna številka 4013 ZST-1 predpisuje sodno takso za postopek zavarovanja v višini 10 % sodne takse za postopek na prvi stopnji. ZST-1 ne določa, kateri je tisti postopek, ki je v tarifni številki 4013 ZST-1 določen kot postopek na prvi stopnji. Je pa nadaljnji postopek na prvi stopnji nedvomno odvisen od sredstva zavarovanja. Obstoj izvršilnega naslova zoper dolžnika pomeni, da bi upnik sicer že lahko predlagal postopek prodaje dolžnikovih nepremičnin in sprožil izvršilni postopek, vendar se iz različnih razlogov zato ne odloči, želi pa zavarovanje bodočega poplačila v izvršilnem postopku z zastavno pravico na nepremičnini, ki je v lasti dolžnika. V primeru zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova gre pri vknjižbi zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini v korist upnika le za eno posamezno izvršilno dejanje. V primerjavi s postopkom izvršbe, ki se sproži s predlogom za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, se pri izvršbi s prodajo nepremičnin opravijo štiri izvršilna dejanja: (1). zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi z vknjižbo zastavne pravice, (2). ugotovitev vrednosti nepremičnine, (3). prodaja nepremičnine in (4). poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. V postopku zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova se tako z vknjižbo zastavne pravice opravi prvo izvršilno dejanje, zato je kot postopek na prvi stopnji potrebno šteti izvršilni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065768
SPZ člen 8, 48. OZ člen 190.
zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino - verzijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - skupno premoženje bivših zakoncev - zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogoč - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Institut povečanja vrednosti nepremičnine, ki je urejen v 48. členu SPZ, je povezan z načelom o povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), ki ima vse značilnosti pravnega pravila. Splošno pravno pravilo pove, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. To pomeni, da vsaka prirast pripade lastniku nepremičnine, medtem ko graditelj (prikrajšani) pridobi v razmerju do lastnika nepremičnine obogatitveni (verzijski) zahtevek, ki se presoja po splošnih pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ).
Višina vlaganj (denarnih sredstev in dela) po stališču sodne prakse ni nujno enaka povečani vrednosti nepremičnine, zato je lastnik nepremičnine lahko neupravičeno obogaten le za toliko, kolikor se je predmetni nepremičnini zaradi vlaganj graditelja povečala vrednost. Povečanje vrednosti nepremičnine ni nujno sorazmerno stroškom vlaganj v tujo nepremičnino. Vrednost dosežene koristi pri obogatenemu predstavlja le povečana vrednost nepremičnine. To pomeni, da se obogatitev kot merilo restitucijske obveznosti razlaga v pomenu rezultata, ki ga je določeno ravnanje prikrajšanega povzročilo v premoženju obogatenega.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni pojasnilo, zakaj šteje, da ni razlogov za odstop od zakonske domneve enakih deležev zakoncev na skupnem premoženju in da vsakemu od zakoncev pripada njegova polovica. Resda ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija, vendar pa tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da iz sodbe ni razvidno, kako je sodišče prve stopnje upoštevalo njen vložek posebnega premoženja, ki ga je vložila v gradnjo in ali je ta vrednostno primerljiv s pomočjo, ki so jo bivšemu možu nudili njegova družina in prijatelji.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narava začasnosti - načelo sorazmernosti - nedotakljivosti človekovega življenja - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ko je treba osebo namestiti v varovani oddelek SVZ, je zaradi njihove prezasedenosti ustavno vzdržna začasna rešitev, da oseba, ki je v psihiatrični bolnišnici, do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane tam, čeprav akutnega zdravljenja več ne potrebuje. Pritožnica sicer upravičeno izpostavlja prakso ESČP, na katero se sklicuje v pritožbi, vendar pri tem pozablja, da gre v obravnavanem primeru zgolj za začasno rešitev, saj je sodišče odrejeni ukrep omejilo z datumom 2. 3. 2024. Nasprotna udeleženka tako ostaja v varstvu pri pritožnici le za omejeno časovno obdobje. Razlog je potreba po stalni oskrbi in varstvu, ki ju zanjo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Dejstvo, da pritožničina dejavnost ni namenjena varstvu in oskrbi takšnih oseb, ne more pretehtati nad potrebami nasprotne udeleženke v konkretnem primeru. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V pritožbi ponujena namestitev nasprotne udeleženke v zavodu za prestajanje kazni zapora je očitno neprimerna, ker bi nesorazmerno posegla v ustavne pravice nasprotne udeleženke.
sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - podrejene obveznice - prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pravni interes pritožnika je predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan mora biti do odločitve višjega sodišča o pritožbi. Pritožnica je izgubila pravni interes za obravnavanje pritožbe. Njen položaj se namreč z odločitvijo pritožbenega sodišča, glede na to, da postopek ni več prekinjen, ne more izboljšati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - objava oglasa
Podrobnejše prvostopenjske ugotovitve oziroma trditve toženca o tem, kako so bile porazdeljene tožničine naloge, po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja nedovoljenega širjenja odpovednega razloga, katerega bistvo je bilo v tem, da je toženec ukinil tožničino delovno mesto. Dokazni postopek je to potrdil, prav tako ukinitev tožničinega pododdelka, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je postalo delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno.
Za presojo poslovnega razloga je bistveno, da je toženec res izvedel reorganizacijo, ne pa, ali je bila ta glede na finančno stanje družbe smotrna in ali je bil z njo dosežen zastavljeni cilj (povečanje dobičkonosnosti in konkurenčnosti).
Pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve se domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati.
Odpravo škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
Prišlo je do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. Pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka se pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066606
ZPP člen 76, 76/3, 202. SPZ člen 67, 67/8, 68, 105, 105/4, 117, 118. SZ-1 člen 25, 25/1, 25a, 25a/1, 25a/1-13, 30, 48, 48/2.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - ugotovitev solastninske pravice - lastninska pravica na skupnih delih - sosporniška intervencija - dopustitev intervencije - splošni skupni del - razpolaganje s skupnim delom stavbe - posel rednega upravljanja - dostop do sodnega varstva
Namen dopolnjene zakonske ureditve (13. točka prvega odstavka 25.a člena SZ-1) je v določitvi zakonskega okvira, v katerem bo skupnost oseb, ki jih povezuje (le) lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe, lahko dejansko delovala in bila sposobna urejati skupne zadeve. Med njimi so tudi take, ki terjajo izvedbo sodnih (in drugih) postopkov.
Priznanje sposobnosti biti stranka skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov je ustrezen način za izvršitev sklepa etažnih lastnikov o uveljavitvi sodnega varstva v obravnavani zadevi. Skupnost ima lastnosti, ki jo približujejo pravnim osebam in ki so po stališču teorije pomembne za presojo, ali naj se ji podeli sposobnost biti stranka. Je trajna (dokler obstaja stavba z več etažnimi lastniki); ima svoje organe in predviden postopek sprejemanja odločitev; zastopnik je vezan na navodila, sprejeta po tako predvidenem postopku; stroškovno breme je razporejeno med vse, ki imajo potencialno korist od sodne odločbe, toženec pa ima razumne možnosti za izterjavo morebitne stroškovne terjatve iz takega spora.
URS člen 26, 26/1, 26/2. ZBH člen 35, 35/4, 77. ZBS člen 3. ZBS-1 člen 1.
odškodninska odgovornost državnih organov - škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor na poslovanjem hranilno kreditne službe - Banka Slovenije - jamčevanje države za hranilne vloge - obveznosti bank za devize na deviznih hranilnih vlogah - opustitev dolžnega nadzora - opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - zakonodajna iniciativa Banke Slovenije
Tožnik toženko Banko Slovenije krivi za izgubo premoženja – denarja, ki ga je vložil v HKS, nato pa je bil „transformiran“ v obveznice Zadruge in ni bil izplačan, kot je bilo dogovorjeno s prejemnikom. Toženka ni ustanoviteljica, lastnica ali kakorkoli drugače povezana z delovanjem HKS ali Zadruge in za rezultate njunega poslovanja ne odgovarja. Za uspeh z zahtevkom bi moral zato tožnik dokazati očitno napačno delovanje toženke pri izvajanju nadzora nad HKS in povezanimi subjekti ter izrekanju ukrepov.
Ni naloga BS, da nadzira lastniško strukturo hranilno-kreditnih družb in družb, s katerimi poslujejo, in tudi ne nadzorovanje njihovih poslovnih odločitev.
Skladno s 3. členom ZBS je sicer BS lahko vlagala pobude za izdajo zakonov in predlagala druge predpise s področja denarnega in deviznega sistema, ni pa zakonodajni organ, zato za škodo, ki je posledica slabe zakonodaje, ne odgovarja. Tožnik ni navedel, sprejem kakšnega zakona ali drugega predpisa naj bi toženka predlagala in kako bi s tem preprečila, da je izgubil precejšen del sredstev, ki jih je vložil v HKS in nato depozite zamenjal za obveznice Zadruge. Nekonkretiziran očitek glede opustitve zakonodajne pobude za odškodninsko odgovornost toženke ne zadostuje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102. ZPP člen 7, 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - omejitve pri delu - invalid III. kategorije invalidnosti
Izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga je delavec dejansko opravljal v skladu s pogodbo o zaposlitvi, in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niti ni (več) opravljal, še zlasti če zanj ob upoštevanju omejitev zaradi njegove invalidnosti niso bila ustrezna.
Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi njegove nezmožnosti za opravljanje dolgoletnega dela na maskah in pokrovih, kot želi prikazati pritožba, temveč je iz razlogov na strani tožene stranke njegovo delo sestavljanja sestavnih delov postalo nepotrebno, saj je bilo razdeljeno na druge delavce.
Sodišče prve stopnje je zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka (v celoti) najmanj preuranjeno ugodilo. Pri tem ni upoštevalo, da v pravico do tedenskega počitka posega samo konkretna naloga, ki jo je treba opraviti prav na ta dan po odredbi oziroma ukazu nadrejenega.
Ker je v tožbenem zahtevku zajeto vtoževano obdobje zgolj posledica upoštevanja zastaralnega roka, pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim zavzemanjem, da je tudi neizpolnjevanje obveznosti plačila dodatka za delovno dobo pred vtoževanim obdobjem v okoliščinah obravnavanega primera lahko pokazatelj tega, ali je toženec sploh izpolnjeval svoje obveznosti iz tega naslova, in s tem ena od okoliščin, ki je lahko relevantna za celovito presojo vprašanja, ali je toženec plačal tožniku vtoževani dodatek za delovno dobo.
Pritožba ima prav, da je direktor izpovedal v nasprotju s trditvami toženca. Ker je sodišče to izpoved direktorja štelo med ključne razloge odločitve, pritožba utemeljeno očita kršitev razpravnega načela (7. člen v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ki od sodišča terja, da mora trditve obravnavati v mejah, v katerih so bile postavljene.
Za zakonito izvajanje instituta delovne uspešnosti je med drugim zahtevano, da so delovni rezultati merjeni po vnaprej znanih kriterijih, s katerimi so delavci seznanjeni, medtem ko iz izpovedi direktorja izhaja, da je o delovni uspešnosti odločal po vsakokratni lastni presoji, o čemer zaposlenih ni posebej seznanjal.
ZPP člen 102, 103, 116, 116/1, 142, 447, 447/1, 447/2, 458, 458/3. URS člen 15, 15/2.
vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljiv dogodek - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pritožbe - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - fiktivna vročitev - rok za pritožbo - uradni jezik sodišča - pravica do uporabe svojega jezika
Z napačnim pravnim poukom sodišče tožencu ni moglo podeliti več pravic, kot mu jih gre po zakonu, a jih tudi ni smelo odvzeti.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da gre pri tožencu za dalj časa trajajoče zdravstveno stanje (star je 83 let in čaka na operacijo srca). Trditev da bi se stanje nenadno poslabšalo tako, da bi pritožniku onemogočalo prihod na narok ali/in pravočasno posredovanje prošnje za preložitev naroka ali/in poskrbeti, da bo opravo procesnega dejanja zagotovil preko pooblaščenca, toženec ni podal.
Roke za vložitev pritožbe in zakonsko ureditev, ki terja zavrženje prepozne pritožbe, ne da bi jo sodišče obravnavalo vsebinsko, je mogoče razumeti kot omejitev pravice do pritožbe. A vsaka omejitev ustavnih pravic ni nedopustna. Pravice v sodnem postopku so že po svoji naravi takšne, da je nujno, da zakon določi način njihovega izvrševanja (drugi odstavek 15. člena Ustave RS).
Uveljavitvi načel ekonomičnosti in pospešitve postopka je namenjenih vrsta institutov, med njimi so tudi krajši roki. Pritožbeni rok res ne sme biti prekratek, a glede na to, da se v postopku v sporih majhne vrednosti obravnavajo manj zapletene zadeve, ki imajo manjši pomen za stranke ter ob upoštevanju razmerja med vrednostjo spora in stroški postopka, osemdnevni rok za vložitev pritožbe ni prekratek.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila - sopotnik kot oškodovanec - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - izključna krivda voznika
Tožena stranka ne more razbremeniti svoje odgovornosti z ugovorom, da je za škodni dogodek izključno krivdno odgovoren drugi imetnik premikajočega vozila.
stroški postopka - potrebni stroški - pravnomočna odločitev - stroški za sestavo vloge - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ne glede na to, da je bilo s pravnomočno sodbo pravnomočno odločeno, da mora tožnik toženki povrniti vse stroške postopka, ki se je nanašal na zahtevek za plačilo variabilnega dela plače, to ne pomeni, da ji je dolžan povrniti vse stroške, ampak le potrebne stroške po določbi 155. člena ZPP.