ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102. ZPP člen 7, 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - omejitve pri delu - invalid III. kategorije invalidnosti
Izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga je delavec dejansko opravljal v skladu s pogodbo o zaposlitvi, in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niti ni (več) opravljal, še zlasti če zanj ob upoštevanju omejitev zaradi njegove invalidnosti niso bila ustrezna.
Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi njegove nezmožnosti za opravljanje dolgoletnega dela na maskah in pokrovih, kot želi prikazati pritožba, temveč je iz razlogov na strani tožene stranke njegovo delo sestavljanja sestavnih delov postalo nepotrebno, saj je bilo razdeljeno na druge delavce.
Pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve se domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati.
Odpravo škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
Prišlo je do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. Pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka se pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066606
ZPP člen 76, 76/3, 202. SPZ člen 67, 67/8, 68, 105, 105/4, 117, 118. SZ-1 člen 25, 25/1, 25a, 25a/1, 25a/1-13, 30, 48, 48/2.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - ugotovitev solastninske pravice - lastninska pravica na skupnih delih - sosporniška intervencija - dopustitev intervencije - splošni skupni del - razpolaganje s skupnim delom stavbe - posel rednega upravljanja - dostop do sodnega varstva
Namen dopolnjene zakonske ureditve (13. točka prvega odstavka 25.a člena SZ-1) je v določitvi zakonskega okvira, v katerem bo skupnost oseb, ki jih povezuje (le) lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe, lahko dejansko delovala in bila sposobna urejati skupne zadeve. Med njimi so tudi take, ki terjajo izvedbo sodnih (in drugih) postopkov.
Priznanje sposobnosti biti stranka skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov je ustrezen način za izvršitev sklepa etažnih lastnikov o uveljavitvi sodnega varstva v obravnavani zadevi. Skupnost ima lastnosti, ki jo približujejo pravnim osebam in ki so po stališču teorije pomembne za presojo, ali naj se ji podeli sposobnost biti stranka. Je trajna (dokler obstaja stavba z več etažnimi lastniki); ima svoje organe in predviden postopek sprejemanja odločitev; zastopnik je vezan na navodila, sprejeta po tako predvidenem postopku; stroškovno breme je razporejeno med vse, ki imajo potencialno korist od sodne odločbe, toženec pa ima razumne možnosti za izterjavo morebitne stroškovne terjatve iz takega spora.
Ker je v tožbenem zahtevku zajeto vtoževano obdobje zgolj posledica upoštevanja zastaralnega roka, pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim zavzemanjem, da je tudi neizpolnjevanje obveznosti plačila dodatka za delovno dobo pred vtoževanim obdobjem v okoliščinah obravnavanega primera lahko pokazatelj tega, ali je toženec sploh izpolnjeval svoje obveznosti iz tega naslova, in s tem ena od okoliščin, ki je lahko relevantna za celovito presojo vprašanja, ali je toženec plačal tožniku vtoževani dodatek za delovno dobo.
Pritožba ima prav, da je direktor izpovedal v nasprotju s trditvami toženca. Ker je sodišče to izpoved direktorja štelo med ključne razloge odločitve, pritožba utemeljeno očita kršitev razpravnega načela (7. člen v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ki od sodišča terja, da mora trditve obravnavati v mejah, v katerih so bile postavljene.
Za zakonito izvajanje instituta delovne uspešnosti je med drugim zahtevano, da so delovni rezultati merjeni po vnaprej znanih kriterijih, s katerimi so delavci seznanjeni, medtem ko iz izpovedi direktorja izhaja, da je o delovni uspešnosti odločal po vsakokratni lastni presoji, o čemer zaposlenih ni posebej seznanjal.
ZPP člen 116, 116/1. ZVO-1 člen 149. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/1, 2/1-15.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - rok za dopolnitev tožbenih navedb - zamuda roka - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika - odškodnina za premoženjsko škodo - aktivna stvarna legitimacija - sodba presenečenja - oskrba s pitno vodo - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage
Upoštevaje v točki 21 te obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve ter zaključke sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja v točki 32 obrazložitve izpodbijane odločbe, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb, iz katerih bi (ob podreditvi pod materialno pravo) bilo mogoče zaključiti, da je z domnevnim poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda za napajanje Občine Z. in vodovodnega priključka do bližnje farme F. ter bližnjih hiš, škoda nastala prav tožeči stranki, ne pa morebiti kateremu drugemu subjektu, oziroma ni podala trditev o dejstvih, iz katerih bi sledil zaključek, da je bilo s poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda in vodovodnega priključka poseženo prav v premoženjsko sfero tožeče stranke. Tožeča stranka po pravilni razlagi izpodbijane odločbe ni navedla ne dejstev ne pravnih podlag, ki jih sodišče ne pozna po uradni dolžnosti (npr. pravnih poslov), iz katerih bi sledilo, da je prav ona dolžna zagotavljati pitno vodo Občini Z. oziroma občanom Občine Z. in bližnji farmi F. ter bližnjim hišam, zaradi česar je oziroma bodo stroški popravila oziroma ponovne vzpostavitve vodovoda in priključka, ki predstavljajo navadno škodo, bremenili prav njo. Sodišče prve stopnje se v tem kontekstu pravilno sklicuje na načelo popolne odškodnine, v skladu s katerim se oškodovancu prisodi odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Za sklepčnost tožbe je torej bistveno, da tožeča stranka opiše dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari ter njeno vrednost pred škodnim dogodkom in dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari in njeno vrednost po škodnem dogodku ter ob zaključku glavne obravnave. V primeru, če je stvar samo poškodovana, mora zatrjevati tudi aktivnosti v smeri sanacije poškodb oziroma stroškov za njeno sanacijo, pri čemer jih mora količinsko opisati. Še toliko bolj to velja v primeru, ko nasprotna strank posebej izpostavi, da zaradi pomanjkljive trditvene podlage ne more pripraviti obrazloženega ugovora oziroma učinkovite obrambe. Šele, ko tožeča stranka takšne trditve poda, lahko sodišče pravno pomembna dejstva ugotavlja v dokaznem postopku (tudi z imenovanjem sodnega izvedenca). Tega tožeča stranka ni storila. Navedla je le, kolikšen naj bi bil okvirni strošek sanacije, kaj pa ta strošek zajema, kakšna dela in kolikšni naj bi bili stroški teh del, pa ni pojasnila, pa čeprav se je v vlogi z dne 29. 10. 2018 sklicevala na dejstvo, da je bil za celoten poseg vzpostavitve prejšnjega stanja izdelan popis del in materiala. V tem kontekstu je treba poudariti, da ne more biti izvedenec tisti, ki bo ugotavljal, katera dela so ali bodo potrebna za sanacijo, ampak mora to dolžnost v prvi vrsti, v okviru trtditvenega bremena, da sploh lahko oblikuje višino zahtevka, izpolniti stranka. Tožeča stranka je v tožbi navedla le, da so stroški sanacije vodovodnega omrežja na F. ocenjeni na 142.267,32 EUR, teh svojih navedb pa kasneje (niti z vlogo z dne 29. 10. 2018, na katero se sklicuje v pritožbi) ni ustrezno dopolnila, pa čeprav se je v tej vlogi, kot je že bilo omenjeno, sklicevala na izdelan popis del in materiala. Glede na navedeno ne drži pritožbena trditev, da je tožeča stranka v vlogi z dne 29. 10. 2018 natančno popisala škodo, ki ji je nastala zaradi poplavnega dogodka.
umik pritožbe - izjava o umiku pritožbe - pritožbeni stroški - stroški odgovora na pritožbo - vračilo sodne takse
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je tožena stranka z dopisom pritožbo umaknila in zahtevala vračilo sodne takse. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 335, 335/3.
postopek v sporu majhne vrednosti - ugovor zastaranja terjatve - triletni zastaralni rok - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je moralo in smelo obravnavati ugovor zastaranja le v okviru njegovega dejanskega obsega. Novih navedb glede zastaranja, ki jih toženec podaja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da iztek roka za izpolnitev pogojev ni nudil podlage za toženkin odstop od pogodbe. V pogodbah je bila dogovorjena pravica banke, da kadarkoli po nastanku in med trajanjem dogodka kršitve z obvestilom kreditojemalcu razglasi takojšnjo zapadlost (četrti odstavek X. točke). Družba je bila seznanjena s kršitvami, ki jih je ugotovila toženka. V obvestilu je bilo tudi navedeno, da kršitve predstavljajo odpovedni razlog.
URS člen 26, 26/1, 26/2. ZBH člen 35, 35/4, 77. ZBS člen 3. ZBS-1 člen 1.
odškodninska odgovornost državnih organov - škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor na poslovanjem hranilno kreditne službe - Banka Slovenije - jamčevanje države za hranilne vloge - obveznosti bank za devize na deviznih hranilnih vlogah - opustitev dolžnega nadzora - opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - zakonodajna iniciativa Banke Slovenije
Tožnik toženko Banko Slovenije krivi za izgubo premoženja – denarja, ki ga je vložil v HKS, nato pa je bil „transformiran“ v obveznice Zadruge in ni bil izplačan, kot je bilo dogovorjeno s prejemnikom. Toženka ni ustanoviteljica, lastnica ali kakorkoli drugače povezana z delovanjem HKS ali Zadruge in za rezultate njunega poslovanja ne odgovarja. Za uspeh z zahtevkom bi moral zato tožnik dokazati očitno napačno delovanje toženke pri izvajanju nadzora nad HKS in povezanimi subjekti ter izrekanju ukrepov.
Ni naloga BS, da nadzira lastniško strukturo hranilno-kreditnih družb in družb, s katerimi poslujejo, in tudi ne nadzorovanje njihovih poslovnih odločitev.
Skladno s 3. členom ZBS je sicer BS lahko vlagala pobude za izdajo zakonov in predlagala druge predpise s področja denarnega in deviznega sistema, ni pa zakonodajni organ, zato za škodo, ki je posledica slabe zakonodaje, ne odgovarja. Tožnik ni navedel, sprejem kakšnega zakona ali drugega predpisa naj bi toženka predlagala in kako bi s tem preprečila, da je izgubil precejšen del sredstev, ki jih je vložil v HKS in nato depozite zamenjal za obveznice Zadruge. Nekonkretiziran očitek glede opustitve zakonodajne pobude za odškodninsko odgovornost toženke ne zadostuje.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - ocena dela - opozorilo pred odpovedjo - stroški postopka - oprostitev stroškov
Dejstvo, da so bili odnosi med tožnikom in sodelavci slabi (kar potrjujejo tudi zbrani podpisi delavcev proti vrnitvi tožnika v kolektiv, na katere opozarja v pritožbi), pa še ne dokazuje trpinčenja tožnika, zlasti glede na ugotovljeno dejstvo, da je tudi tožnik s svojim ravnanjem soprispeval k slabim odnosom in da se s predlaganimi rešitvami toženke praviloma ni strinjal (tako si je npr. po eni strani želel lastno pisarno, nato pa toženki očital, da ga je zaprla v pisarno in s tem izolirala od sodelavcev).
Zaradi slabega finančnega stanja tožnika pritožbeno sodišče stroškovne odločitve ne more spremeniti in tudi nima pristojnosti za oprostitev plačila stroškov postopka. Tožnik je, če izpolnjuje predpisane pogoje, lahko oproščen le lastnih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov, ki jih mora zaradi neuspeha v postopku povrniti nasprotni stranki (9. člen ZBPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - objava oglasa
Podrobnejše prvostopenjske ugotovitve oziroma trditve toženca o tem, kako so bile porazdeljene tožničine naloge, po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja nedovoljenega širjenja odpovednega razloga, katerega bistvo je bilo v tem, da je toženec ukinil tožničino delovno mesto. Dokazni postopek je to potrdil, prav tako ukinitev tožničinega pododdelka, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je postalo delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno.
Za presojo poslovnega razloga je bistveno, da je toženec res izvedel reorganizacijo, ne pa, ali je bila ta glede na finančno stanje družbe smotrna in ali je bil z njo dosežen zastavljeni cilj (povečanje dobičkonosnosti in konkurenčnosti).
stranska intervencija - pravna korist - predlog za dopustitev stranske intervencije
Intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, ki se ji v pravdi pridruži. Ekonomski interes ne zadošča.
sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - podrejene obveznice - prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pravni interes pritožnika je predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan mora biti do odločitve višjega sodišča o pritožbi. Pritožnica je izgubila pravni interes za obravnavanje pritožbe. Njen položaj se namreč z odločitvijo pritožbenega sodišča, glede na to, da postopek ni več prekinjen, ne more izboljšati.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina in uporaba solastne stvari - višina uporabnine - vlaga v stanovanju - souporaba stanovanja - izvedensko mnenje
Vprašanje, za kolikšen odstotek ali znesek se uporabnina zniža zaradi vlage v stanovanju, je strokovno vprašanje, o katerem se stranke težko kompetentno izrečejo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o tem vprašalo tudi izvedenko. Ker je izvedenka strokovnjakinja za ugotavljanje vrednosti nepremičnin, kar vključuje tudi ugotavljanje, kako na znižanje najemnine ali uporabnine vplivajo morebitne pomanjkljivosti stanovanja, je lahko tudi podala svoj odgovor (oceno), da se lahko uporabnina v takem primeru zniža za 10 %, kar je sodišče prve stopnje sprejelo. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je določitev višine uporabnine vselej ocena, vrednotenje in ne do centa natančen matematični izračun.
ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - stiki otroka s staršem - izvrševanje stikov z otrokom - največja korist otroka - konfliktnost med starši
Nočitev med tednom bo očetu omogočila, da bo dejavno vpet v vsakdan svojega sina, ne le dve uri, ki bi jih s sinom preživel na treningu košarke. Na željo očeta sin obiskuje šolo v B., čeprav živi v A., kar je zanj in njegovo mamo tri dni v tednu velik logistični napor. Zato je prav, da se dva dneva med tednom v vsakdan svojega sina dejavno vključi tudi njegov oče.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor skritih napak - neprerekane navedbe - vzrok za napako - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka
Pritožbene trditve o tem, kdaj (datumsko) in kdo je napako opazil, kdaj, kdo in kako določno je zatrjevano napako opisal oziroma grajal tožeči stranki ter da je v zvezi s tem v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno materialno pravo in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje niso pravno relevantne. Ob izostanku ugotovitve, da je vzrok za zatrjevano napako pri tožeči stranki, citirane okoliščine namreč niso več odločilne. Umanjka namreč že prvi od pogojev za uspešno uveljavljanje skritih napak.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila - sopotnik kot oškodovanec - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - izključna krivda voznika
Tožena stranka ne more razbremeniti svoje odgovornosti z ugovorom, da je za škodni dogodek izključno krivdno odgovoren drugi imetnik premikajočega vozila.
Sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.
ZGD-1 člen 425. ZPP člen 19, 155, 155/1, 274, 339, 339/1. OZ člen 147, 147/2.
zavrženje tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - družbeniki izbrisane družbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odstop stvarno pristojnemu sodišču - potrebni stroški postopka
Tožnik ni navedel, na kakšen način je zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da zavrženje tožbe šele po prejemu odgovora na tožbo, in ne že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, ni vplivalo na pravilnost odločitve, da jo je treba zavreči.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - protispisnost - zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - zavarovalna premija - znižanje zavarovalne premije
Sodišče prve stopnje je (pravilno) zaključilo, da je tožena stranka tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede znižanja premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata in da tega ni zmogla. Za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu bi namreč morala na podlagi konkretnega izračuna pojasniti, kako bi bilo treba znižati premijsko stopnjo na podlagi škodnega rezultata glede na določbe Posebnih pogojev o določanju zavarovalne premije na podlagi škodnega rezultata (2. člen). Ker tožena stranka zgolj s trditvami o neupravičenih postavkah na škodni kartici navedenega ni pojasnila, te niso bile pomembne za odločitev, zato se sodišče prve stopnje o njih ni bilo dolžno izreči.