CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065866
OZ člen 18, 22. ZPP člen 286b, 286b/1, 286b/2.
pogodbeno razmerje - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov - pravni pojem - primopredaja - sporazumno prenehanje - konkludentna izjava volje - poslovna komunikacija - celovita dokazna ocena - možnost obravnavanja pred sodiščem - navzočnost strank pri zaslišanju prič - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - dolžnost zmanjševanja škode
Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 286.b člena ZPP). Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče pa po pregledu predmetnega spisa ugotavlja, da se tožeča stranka na kršitev pravice do izjavljanja v prvostopenjskem postopku ni sklicevala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067015
OZ člen 352, 352/1, 352/2.
vmesna sodba - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da se je tožnik, glede na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, šele na podlagi EMG z dne 25. 1. 2019 in dopisom nevrologa z dne 31. 1. 2019 seznanil s celotnim obsegom poškodb, ki jih je ob nezgodi utrpel, tudi z okvaro perifernega živčevja v spodnjem levem udu, ki je v neposredni vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom oziroma iz njega izvira. Zdravljenje kronične posttravmatske bolečine je bilo po ugotovitvah izvedencev zaključeno šele s tem pregledom. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu ni zastaran.
stranska intervencija - pravna korist - predlog za dopustitev stranske intervencije
Intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, ki se ji v pravdi pridruži. Ekonomski interes ne zadošča.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - COVID-19 - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe
Čeprav zmanjšanje števila naročil praviloma povzroči upad prihodkov, toženka ni utemeljevala odpovedi z zmanjšanjem prihodkov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v sodnem postopku ni pojasnila, na kakšen način iz računov izhaja upad naročil (v katerem segmentu, v kakšnem obdobju, ipd.). Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga in da je bil dejanski razlog osebne narave, vezan na porušen odnos zakoncev in delitev skupnega premoženja.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve pri delodajalcu (eno leto in pet mesecev), nepriznanih pravic iz delovnega razmerja do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, dobrih zaposlitvenih možnosti ter dejstva, da je do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi privedel razlog osebne narave in ne razlog, ki je naveden v odpovedi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini dveh plač.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 102, 102/1, 103, 104. ZPIZ-2 člen 182, 182/2, 429, 429/3. ZZRZI člen 40. ZUP člen 224, 224/1. URS člen 50.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - dokončnost upravne odločbe
Med pravdnima strankama sporno vprašanje, ali bi toženka s postopkom oziroma podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morala počakati do pravnomočne odločitve v socialnem sporu v zvezi z odločbo ZPIZ, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane omejitve pri delu, je sodišče prve stopnje rešilo pravilno. Pravilno je štelo, da toženka tožnici ni preuranjeno odpovedala pogodbe o zaposlitvi in da ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu.
ZPP člen 116, 116/1. ZVO-1 člen 149. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/1, 2/1-15.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - rok za dopolnitev tožbenih navedb - zamuda roka - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika - odškodnina za premoženjsko škodo - aktivna stvarna legitimacija - sodba presenečenja - oskrba s pitno vodo - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage
Upoštevaje v točki 21 te obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve ter zaključke sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja v točki 32 obrazložitve izpodbijane odločbe, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb, iz katerih bi (ob podreditvi pod materialno pravo) bilo mogoče zaključiti, da je z domnevnim poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda za napajanje Občine Z. in vodovodnega priključka do bližnje farme F. ter bližnjih hiš, škoda nastala prav tožeči stranki, ne pa morebiti kateremu drugemu subjektu, oziroma ni podala trditev o dejstvih, iz katerih bi sledil zaključek, da je bilo s poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda in vodovodnega priključka poseženo prav v premoženjsko sfero tožeče stranke. Tožeča stranka po pravilni razlagi izpodbijane odločbe ni navedla ne dejstev ne pravnih podlag, ki jih sodišče ne pozna po uradni dolžnosti (npr. pravnih poslov), iz katerih bi sledilo, da je prav ona dolžna zagotavljati pitno vodo Občini Z. oziroma občanom Občine Z. in bližnji farmi F. ter bližnjim hišam, zaradi česar je oziroma bodo stroški popravila oziroma ponovne vzpostavitve vodovoda in priključka, ki predstavljajo navadno škodo, bremenili prav njo. Sodišče prve stopnje se v tem kontekstu pravilno sklicuje na načelo popolne odškodnine, v skladu s katerim se oškodovancu prisodi odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Za sklepčnost tožbe je torej bistveno, da tožeča stranka opiše dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari ter njeno vrednost pred škodnim dogodkom in dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari in njeno vrednost po škodnem dogodku ter ob zaključku glavne obravnave. V primeru, če je stvar samo poškodovana, mora zatrjevati tudi aktivnosti v smeri sanacije poškodb oziroma stroškov za njeno sanacijo, pri čemer jih mora količinsko opisati. Še toliko bolj to velja v primeru, ko nasprotna strank posebej izpostavi, da zaradi pomanjkljive trditvene podlage ne more pripraviti obrazloženega ugovora oziroma učinkovite obrambe. Šele, ko tožeča stranka takšne trditve poda, lahko sodišče pravno pomembna dejstva ugotavlja v dokaznem postopku (tudi z imenovanjem sodnega izvedenca). Tega tožeča stranka ni storila. Navedla je le, kolikšen naj bi bil okvirni strošek sanacije, kaj pa ta strošek zajema, kakšna dela in kolikšni naj bi bili stroški teh del, pa ni pojasnila, pa čeprav se je v vlogi z dne 29. 10. 2018 sklicevala na dejstvo, da je bil za celoten poseg vzpostavitve prejšnjega stanja izdelan popis del in materiala. V tem kontekstu je treba poudariti, da ne more biti izvedenec tisti, ki bo ugotavljal, katera dela so ali bodo potrebna za sanacijo, ampak mora to dolžnost v prvi vrsti, v okviru trtditvenega bremena, da sploh lahko oblikuje višino zahtevka, izpolniti stranka. Tožeča stranka je v tožbi navedla le, da so stroški sanacije vodovodnega omrežja na F. ocenjeni na 142.267,32 EUR, teh svojih navedb pa kasneje (niti z vlogo z dne 29. 10. 2018, na katero se sklicuje v pritožbi) ni ustrezno dopolnila, pa čeprav se je v tej vlogi, kot je že bilo omenjeno, sklicevala na izdelan popis del in materiala. Glede na navedeno ne drži pritožbena trditev, da je tožeča stranka v vlogi z dne 29. 10. 2018 natančno popisala škodo, ki ji je nastala zaradi poplavnega dogodka.
umik pritožbe - izjava o umiku pritožbe - pritožbeni stroški - stroški odgovora na pritožbo - vračilo sodne takse
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je tožena stranka z dopisom pritožbo umaknila in zahtevala vračilo sodne takse. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
začasna odredba - ureditev stikov otroka s staršem
Pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da bo deček z enim stikom med tednom in z vikend stikom vsak drugi teden lahko ohranjal občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti z očetom, s katerim ne živi več in bosta oče in sin lahko ohranjala trajno vez, kar je v dečkovo največjo korist. Ne gre pa prezreti, da je bila ta začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo odločbe o vzgoji, varstvu, preživljanju in stikih in da bo o tem vprašanju dokončno odločeno z izdajo meritorne odločbe po ustrezno izvedenem dokaznem postopku, ko bo sodišče na podlagi izvedenih dokazov lahko presodilo, kakšna oblika in obseg stikov sta dečku v največjo korist.
stroški postopka - potrebni stroški - pravnomočna odločitev - stroški za sestavo vloge - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ne glede na to, da je bilo s pravnomočno sodbo pravnomočno odločeno, da mora tožnik toženki povrniti vse stroške postopka, ki se je nanašal na zahtevek za plačilo variabilnega dela plače, to ne pomeni, da ji je dolžan povrniti vse stroške, ampak le potrebne stroške po določbi 155. člena ZPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102. ZPP člen 7, 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - omejitve pri delu - invalid III. kategorije invalidnosti
Izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga je delavec dejansko opravljal v skladu s pogodbo o zaposlitvi, in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niti ni (več) opravljal, še zlasti če zanj ob upoštevanju omejitev zaradi njegove invalidnosti niso bila ustrezna.
Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi njegove nezmožnosti za opravljanje dolgoletnega dela na maskah in pokrovih, kot želi prikazati pritožba, temveč je iz razlogov na strani tožene stranke njegovo delo sestavljanja sestavnih delov postalo nepotrebno, saj je bilo razdeljeno na druge delavce.
Pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve se domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati.
Odpravo škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
Prišlo je do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. Pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka se pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh.
ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - stiki otroka s staršem - izvrševanje stikov z otrokom - največja korist otroka - konfliktnost med starši
Nočitev med tednom bo očetu omogočila, da bo dejavno vpet v vsakdan svojega sina, ne le dve uri, ki bi jih s sinom preživel na treningu košarke. Na željo očeta sin obiskuje šolo v B., čeprav živi v A., kar je zanj in njegovo mamo tri dni v tednu velik logistični napor. Zato je prav, da se dva dneva med tednom v vsakdan svojega sina dejavno vključi tudi njegov oče.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor skritih napak - neprerekane navedbe - vzrok za napako - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka
Pritožbene trditve o tem, kdaj (datumsko) in kdo je napako opazil, kdaj, kdo in kako določno je zatrjevano napako opisal oziroma grajal tožeči stranki ter da je v zvezi s tem v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno materialno pravo in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje niso pravno relevantne. Ob izostanku ugotovitve, da je vzrok za zatrjevano napako pri tožeči stranki, citirane okoliščine namreč niso več odločilne. Umanjka namreč že prvi od pogojev za uspešno uveljavljanje skritih napak.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 117/4, 212. SPZ člen 8, 15, 16, 17.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav - dopolnitev trditvene podlage
Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 3. 2022 pravdni stranki pozvalo, da dopolnita svoje navedbe in dokazne predloge glede škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, zlasti glede vprašanj (ne)obstoja aktivne legitimacije tožeče stranke in višine škode, tožeča stranka pa se na poziv sodišča ni odzvala, se tožeča stranka ne more sklicevati na okoliščino, da ni mogla pričakovati, da bo sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji prav na pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke in neustrezno zatrjevani ter v posledici tega neizkazani škodi. Upoštevaje v točki 21. obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb in v posledici tega tudi ni izkazala, da je/bi s poškodovanjem obravnavanega namakalnega sistema (t.j. črpališča in elektromotorjev, ki poganjajo črpališče) prišlo do posega v njene pravice oziroma njeno pravno sfero, kar pomeni, da za zahtevek na plačilo (morebitne) škode na namakalnem sistemu (črpališču in elektromotorjih) stvarna aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana in je že zato treba zahtevek zavrniti. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni pojasnila, kakšno je bilo dejansko stanje namakalnega sistema pred in po škodnem dogodku, kar bi v skladu z načelom popolne odškodnine morala storiti. Če je določena stvar samo poškodovana ne pa uničena, mora po pravilni razlagi izpodbijane odločbe tožeča stranka pojasniti, kakšne aktivnosti so potrebne za njeno sanacijo oziroma, kolikšni so stroški popravil, pri čemer mora aktivnosti v tej smeri tudi količinsko opisati. Še toliko bolj to velja, če nasprotna stranka na opisane pomanjkljivosti posebej opozori, kar velja za obravnavano zadevo. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo (točka 32 obrazložitve), da sodišče zaradi pomanjkljive procesne aktivnosti tožeče stranke ni moglo ugotoviti nastanka in višine škode oziroma ni moglo preveriti utemeljenosti v spis predloženih računov. V tem kontekstu v točki 33 obrazložitve (v povezavi z ugovori tožene stranke) pravilno ugotavlja, da so na predloženih računih, ki jih citira, določena ista dela obračunana dvakrat, pri čemer tožeča stranka tudi tem ugovorom tožene stranke ni nasprotovala.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nasilno obnašanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - omejitev svobode
Da se nasprotni udeleženec dejanj spominja in jih obžaluje, v izkazanih okoliščinah primera na pravilnost presoje ne vpliva. Dejstvo je, da je bil do drugih agresiven že večkrat. Zakaj je prišlo do tako močnega stresa, da je odreagiral agresivno (bolezen mame in očeta, razhod z dekletom, ipd.), ne jemlje pomena dejstvu, da odreagira tako, da ogroža druge.
Točna diagnoza niti ni bistvena za presojo. Odločilno je, da ima po ugotovitvah izvedenca nasprotni udeleženec zaradi neke duševne motnje, hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 335, 335/3.
postopek v sporu majhne vrednosti - ugovor zastaranja terjatve - triletni zastaralni rok - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je moralo in smelo obravnavati ugovor zastaranja le v okviru njegovega dejanskega obsega. Novih navedb glede zastaranja, ki jih toženec podaja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega postopka - obnovitveni razlog - pravnomočno končan postopek - povezanost stavbe in zemljišča
Izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano po pravnomočnosti končnega sklepa (po 24. 1. 2017), ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, ker mora nov dokaz obstajati že v času glavnega postopka, le da stranka zanj ni vedela. Po presoji pritožbenega sodišča je v okoliščinah tega primera stališče sodišča prve stopnje pravilno.
Funkcionalna povezanost zemljišča s stavbo ni dejstvo, ampak gre za zaključek oziroma pravno oceno. Predlagatelji želijo s predlagano obnovo postopka doseči revizijo dokaznega postopka z izvedencem.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da iztek roka za izpolnitev pogojev ni nudil podlage za toženkin odstop od pogodbe. V pogodbah je bila dogovorjena pravica banke, da kadarkoli po nastanku in med trajanjem dogodka kršitve z obvestilom kreditojemalcu razglasi takojšnjo zapadlost (četrti odstavek X. točke). Družba je bila seznanjena s kršitvami, ki jih je ugotovila toženka. V obvestilu je bilo tudi navedeno, da kršitve predstavljajo odpovedni razlog.
URS člen 26, 26/1, 26/2. ZBH člen 35, 35/4, 77. ZBS člen 3. ZBS-1 člen 1.
odškodninska odgovornost državnih organov - škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor na poslovanjem hranilno kreditne službe - Banka Slovenije - jamčevanje države za hranilne vloge - obveznosti bank za devize na deviznih hranilnih vlogah - opustitev dolžnega nadzora - opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - zakonodajna iniciativa Banke Slovenije
Tožnik toženko Banko Slovenije krivi za izgubo premoženja – denarja, ki ga je vložil v HKS, nato pa je bil „transformiran“ v obveznice Zadruge in ni bil izplačan, kot je bilo dogovorjeno s prejemnikom. Toženka ni ustanoviteljica, lastnica ali kakorkoli drugače povezana z delovanjem HKS ali Zadruge in za rezultate njunega poslovanja ne odgovarja. Za uspeh z zahtevkom bi moral zato tožnik dokazati očitno napačno delovanje toženke pri izvajanju nadzora nad HKS in povezanimi subjekti ter izrekanju ukrepov.
Ni naloga BS, da nadzira lastniško strukturo hranilno-kreditnih družb in družb, s katerimi poslujejo, in tudi ne nadzorovanje njihovih poslovnih odločitev.
Skladno s 3. členom ZBS je sicer BS lahko vlagala pobude za izdajo zakonov in predlagala druge predpise s področja denarnega in deviznega sistema, ni pa zakonodajni organ, zato za škodo, ki je posledica slabe zakonodaje, ne odgovarja. Tožnik ni navedel, sprejem kakšnega zakona ali drugega predpisa naj bi toženka predlagala in kako bi s tem preprečila, da je izgubil precejšen del sredstev, ki jih je vložil v HKS in nato depozite zamenjal za obveznice Zadruge. Nekonkretiziran očitek glede opustitve zakonodajne pobude za odškodninsko odgovornost toženke ne zadostuje.