sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - stopnja zanesljivosti kot dokazni standard - povzročanje materialne škode - pomanjkljiva obrazložitev - manjkajoči razlogi - sklep se ne da preizkusiti
39. člen ZDZdr kot pogoj za prisilno hospitalizacijo zahteva, da si oseba povzroča hudo premoženjsko škodo. Vsakršna premoženjska škoda še ne zadošča. Huda premoženjska škoda je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj meni, da je posodba zneska, ki je nekoliko višji od dveh mesečnih plač nasprotne udeleženke, huda premoženjska škoda.
Ker je v tožbenem zahtevku zajeto vtoževano obdobje zgolj posledica upoštevanja zastaralnega roka, pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim zavzemanjem, da je tudi neizpolnjevanje obveznosti plačila dodatka za delovno dobo pred vtoževanim obdobjem v okoliščinah obravnavanega primera lahko pokazatelj tega, ali je toženec sploh izpolnjeval svoje obveznosti iz tega naslova, in s tem ena od okoliščin, ki je lahko relevantna za celovito presojo vprašanja, ali je toženec plačal tožniku vtoževani dodatek za delovno dobo.
Pritožba ima prav, da je direktor izpovedal v nasprotju s trditvami toženca. Ker je sodišče to izpoved direktorja štelo med ključne razloge odločitve, pritožba utemeljeno očita kršitev razpravnega načela (7. člen v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ki od sodišča terja, da mora trditve obravnavati v mejah, v katerih so bile postavljene.
Za zakonito izvajanje instituta delovne uspešnosti je med drugim zahtevano, da so delovni rezultati merjeni po vnaprej znanih kriterijih, s katerimi so delavci seznanjeni, medtem ko iz izpovedi direktorja izhaja, da je o delovni uspešnosti odločal po vsakokratni lastni presoji, o čemer zaposlenih ni posebej seznanjal.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nasilno obnašanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - omejitev svobode
Da se nasprotni udeleženec dejanj spominja in jih obžaluje, v izkazanih okoliščinah primera na pravilnost presoje ne vpliva. Dejstvo je, da je bil do drugih agresiven že večkrat. Zakaj je prišlo do tako močnega stresa, da je odreagiral agresivno (bolezen mame in očeta, razhod z dekletom, ipd.), ne jemlje pomena dejstvu, da odreagira tako, da ogroža druge.
Točna diagnoza niti ni bistvena za presojo. Odločilno je, da ima po ugotovitvah izvedenca nasprotni udeleženec zaradi neke duševne motnje, hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00066297
ZZ člen 38, 39, 39/2. ZUP člen 235. URS člen 25.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - zavrženje tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - vročitev sklepa - soglasje vlade
Kljub temu, da je sklep o razrešitvi, ki ga sprejme svet zavoda, veljaven le, če k njemu da soglasje vlada, določb ZZ v povezavi z določbami statuta toženke ni mogoče razlagati drugače, kot je to storilo sodišče prve stopnje - da rok za vložitev tožbe šteje od dne vročitve sklepa sveta zavoda o razrešitvi, in ne od dne vročitve soglasja vlade tožniku. Podaja soglasja vlade k sklepu o razrešitvi je stvar razmerja med toženo stranko in Vlado RS kot zakonito zastopnico ustanoviteljice Republike Slovenije, tako da njegova vročitev razrešenemu direktorju nima pravnih posledic. Ne gre za drugostopenjski (upravni) akt, ki bi lahko vsebinsko posegal v sklep o razrešitvi in bi ga bilo treba v sodnem postopku presojati po vsebini.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 117/4, 212. SPZ člen 8, 15, 16, 17.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav - dopolnitev trditvene podlage
Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 3. 2022 pravdni stranki pozvalo, da dopolnita svoje navedbe in dokazne predloge glede škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, zlasti glede vprašanj (ne)obstoja aktivne legitimacije tožeče stranke in višine škode, tožeča stranka pa se na poziv sodišča ni odzvala, se tožeča stranka ne more sklicevati na okoliščino, da ni mogla pričakovati, da bo sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji prav na pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke in neustrezno zatrjevani ter v posledici tega neizkazani škodi. Upoštevaje v točki 21. obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb in v posledici tega tudi ni izkazala, da je/bi s poškodovanjem obravnavanega namakalnega sistema (t.j. črpališča in elektromotorjev, ki poganjajo črpališče) prišlo do posega v njene pravice oziroma njeno pravno sfero, kar pomeni, da za zahtevek na plačilo (morebitne) škode na namakalnem sistemu (črpališču in elektromotorjih) stvarna aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana in je že zato treba zahtevek zavrniti. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni pojasnila, kakšno je bilo dejansko stanje namakalnega sistema pred in po škodnem dogodku, kar bi v skladu z načelom popolne odškodnine morala storiti. Če je določena stvar samo poškodovana ne pa uničena, mora po pravilni razlagi izpodbijane odločbe tožeča stranka pojasniti, kakšne aktivnosti so potrebne za njeno sanacijo oziroma, kolikšni so stroški popravil, pri čemer mora aktivnosti v tej smeri tudi količinsko opisati. Še toliko bolj to velja, če nasprotna stranka na opisane pomanjkljivosti posebej opozori, kar velja za obravnavano zadevo. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo (točka 32 obrazložitve), da sodišče zaradi pomanjkljive procesne aktivnosti tožeče stranke ni moglo ugotoviti nastanka in višine škode oziroma ni moglo preveriti utemeljenosti v spis predloženih računov. V tem kontekstu v točki 33 obrazložitve (v povezavi z ugovori tožene stranke) pravilno ugotavlja, da so na predloženih računih, ki jih citira, določena ista dela obračunana dvakrat, pri čemer tožeča stranka tudi tem ugovorom tožene stranke ni nasprotovala.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega postopka - obnovitveni razlog - pravnomočno končan postopek - povezanost stavbe in zemljišča
Izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano po pravnomočnosti končnega sklepa (po 24. 1. 2017), ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, ker mora nov dokaz obstajati že v času glavnega postopka, le da stranka zanj ni vedela. Po presoji pritožbenega sodišča je v okoliščinah tega primera stališče sodišča prve stopnje pravilno.
Funkcionalna povezanost zemljišča s stavbo ni dejstvo, ampak gre za zaključek oziroma pravno oceno. Predlagatelji želijo s predlagano obnovo postopka doseči revizijo dokaznega postopka z izvedencem.
Pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve se domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati.
Odpravo škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
Prišlo je do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. Pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka se pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066606
ZPP člen 76, 76/3, 202. SPZ člen 67, 67/8, 68, 105, 105/4, 117, 118. SZ-1 člen 25, 25/1, 25a, 25a/1, 25a/1-13, 30, 48, 48/2.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - ugotovitev solastninske pravice - lastninska pravica na skupnih delih - sosporniška intervencija - dopustitev intervencije - splošni skupni del - razpolaganje s skupnim delom stavbe - posel rednega upravljanja - dostop do sodnega varstva
Namen dopolnjene zakonske ureditve (13. točka prvega odstavka 25.a člena SZ-1) je v določitvi zakonskega okvira, v katerem bo skupnost oseb, ki jih povezuje (le) lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe, lahko dejansko delovala in bila sposobna urejati skupne zadeve. Med njimi so tudi take, ki terjajo izvedbo sodnih (in drugih) postopkov.
Priznanje sposobnosti biti stranka skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov je ustrezen način za izvršitev sklepa etažnih lastnikov o uveljavitvi sodnega varstva v obravnavani zadevi. Skupnost ima lastnosti, ki jo približujejo pravnim osebam in ki so po stališču teorije pomembne za presojo, ali naj se ji podeli sposobnost biti stranka. Je trajna (dokler obstaja stavba z več etažnimi lastniki); ima svoje organe in predviden postopek sprejemanja odločitev; zastopnik je vezan na navodila, sprejeta po tako predvidenem postopku; stroškovno breme je razporejeno med vse, ki imajo potencialno korist od sodne odločbe, toženec pa ima razumne možnosti za izterjavo morebitne stroškovne terjatve iz takega spora.
URS člen 15, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 15, 32, 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 285.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - dom dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - načelo sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - trdiveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - smiselna uporaba - pravna kvalifikacija - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe
Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje.
Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065701
ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
denarni odškodninski zahtevek - medicinska napaka - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje kot dokaz - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - opustitev dolžnega ravnanja - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
Tožniki so že pred vložitvijo tožbe pridobili mnenje strokovnjaka s področja ginekologije in porodničarstva. Takšno mnenje ne predstavlja dokaza, kot neutemeljeno navajajo tožniki, pač pa je pravilna navedba sodišča prve stopnje, da gre pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Sodišče prve stopnje je v postopku izvedlo dokaz z izvedencem v skladu z 243. členom ZPP.
Že pred postavitvijo izvedenca so tožniki navajali, da je treba v postopek pritegniti izvedenca iz tujine, glede na to, da je slovenski prostor majhen in se strokovnjaki medsebojno poznajo. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo, predlog za izločitev postavljenega izvedenca je zavrnilo s sklepom in utemeljeno navedlo, da razlog za izločitev izvedenca ne more biti dejstvo, da se izvedenci (zdravniki) med seboj poznajo, še posebej zdravniki iste stroke, ki se v okviru izobraževanja in izpopolnjevanja srečujejo na raznih konferencah.
izključitev družbenika - pritožba - dopolnitev pritožbe - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - izvajanje dokazov - zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - prepoved povzročanja škode - prenos nepremičnin - grozeča insolventnost - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Skladno nauku o časovnih mejah pravnomočnosti se pravnomočnost nanaša na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Gre za mejnik, ki ga mora upoštevati instančno sodišče v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
Dokazi so namenjeni izkazovanju pravno relevantnih dejstev in iz izpodbijane sodbe so razvidni trditvena podlaga toženke in pravno relevantna dejstva. Načelo povezanosti trditvene in dokazne podlage (glej 7. in 212. člen ZPP) pomeni, da lahko sodišče z izvajanjem dokazov ugotavlja le zatrjevane okoliščine konkretnega primera. Že na tem mestu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bila sama toženkina trditvena podlaga prešibka, da bi lahko upravičila ravnanje, ki je utemeljena podlaga za njeno izključitev iz družbe.
Toženka v tej pravdi ni pojasnila, kako je rešila družbo pred grozečim stečajem oziroma kako si v bodoče predstavlja izpolnjevanje bistvenega namena družbe, ki je v pridobivanju dobička. Poleg prenosa nepremičnin so bili preneseni delavci, zaloge, poslovni partnerji (naročniki in dobavitelji).
Očitek o onemogočanju dostopa do bančnih računov pri ... banki (in ... banki) ob zatrjevanju kavzalne povezave preprosto ni zadosten razlog za opravičevanje ravnanj toženke. Obenem slovenska sodna praksa dopušča izključitev enega družbenika, čeprav se hkrati izključuje drugi družbenik, in v takšnih pravdah izrecno zavrača upoštevanje ravnanj izključujočega družbenika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066995
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 236, 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje grožnje - mladoletni oškodovanec - odločilna dejstva - resna grožnja - predlagalni delikt - umik predloga za pregon - posledice odsotnosti z naroka - dokazna ocena verodostojnosti prič - pravna dobrota oprostitve pričanja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - olajševalne in obteževalne okoliščine
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, saj v nasprotnem ni resna. Objektivna uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je ml. oškodovancu prikazoval storilec, in ne glede na storilčevo dejansko (z)možnost njene uresničitve. Zato ni nujno, da je imel storilec resen namen uresničitve izražene grožnje. Bistveno je, da storilec ml. oškodovancu grožnjo prikazuje kot posledico, ki je odvisna od njegove volje ter s tem ustvarja objektiven vtis njene resnosti in uresničljivosti. Pri tem tudi ni nujno, da je ml. oškodovanec o uresničljivosti grožnje prepričan ali gotov, temveč zadostuje, da zaradi grožnje objektivno lahko nastane vtis, da bi storilec grožnjo lahko uresničil. Pritožbeno sodišče opozarja, da pa ml. oškodovanec ni dolžan preverjati objektivnih možnosti uresničitve resne grožnje, saj v tem primeru kazenskopravna dobrina osebne varnosti ne bi bila učinkovito varovana.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik v tej zadevi vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse po nesporno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za ugovor. Tudi ne pove kdaj naj bi ga vložil in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
Stranke se v sporazumu niso dogovorile za generalno odpoved vsem zahtevkom, temveč so jih dodatno opredelile. Zato je pravzaprav bistveno vprašanje ali so z nadaljnjim besedilom sporazuma zajele tudi dolžnikov stroškovni zahtevek z vloženim ugovorom in zanj dogovorile pogodbeno kazen.
Ker se stranke kljub seznanjenosti z možnostjo naložitve stroškov ugovornega postopka ob podpisu sporazuma niso izrecno dogovorile, da se celovitost ureditve obravnavanega razmerja nanaša tudi na zahtevke iz pravdnega postopka I Pg 406/2017 ter iz tega izhajajočo izvršilno zadevo I 361/2021, za zahtevek iz naslova spornih stroškov ni bila dogovorjena pogodbena kazen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnik z vložitvijo ugovora (in zaznamovanih stroškov) ter kasneje pritožbe zoper sklep o stroških ugovornega postopka ni kršil sporazuma, posledično upnik ni upravičen do izterjave pogodbene kazni.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 16, 17, 18. ZIZ člen 41, 41/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski izvršilni naslov - nespornost zahtevka
Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obveščanje upravitelja - sprememba naslova prebivališča - namen postopka osebnega stečaja - namerna kršitev
Večina dolžnikov, pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna, s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov. Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča vseeno niso kršitve, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust, saj bi bilo nasprotno stališče – če se posploši – nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki [...] jih [tudi navedeni skupini dolžnikov, ki so bili vendar sami predlagali začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti] nalaga zakon ali upravitelj, za[nje] brezpredmetne.
Ob številnih izkazanih obremenilnih objektivnih in subjektivnih okoliščinah obtoženkine ponovitvene nevarnosti, ki pritožbeno niso problematizirane, se kot neproduktivno izkaže pritožnikovo relativiziranje teže kaznivega dejanja, višine premoženjske škode in njene predkaznovanosti, zlasti ob tem, ko se obtoženki očita, da naj bi v sostorilstvu izvršila več hujših kaznivih dejanj zoper premoženje, pri čemer iz načina izvršitve kaznivih dejanj izhaja, da sta slednja želela odtujiti luksuzne predmete v čim višji vrednosti.
Kljub pozivu in opozorilu na posledice tožnik sodišču ni posredoval dokončne odločbe, zoper katero je vložil tožbo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno tožbo kot nepopolno zavrglo.
javno dobro - posestno varstvo - vzpostavitev prejšnjega stanja - zloraba pravice - razlogi o neodločilnih dejstvih
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti, zaradi česar je izključeno tudi posestno varstvo. Rezultat uresničitve pravice do posestnega varstva je namreč v vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja. S tem je zadovoljeno načelu kontinuitete posesti, saj je po uresničitvi pravice do posestnega varstva posest takšna, kakršna je bila pred motenjem. Če ni možnosti, da se vzpostavi prejšnje stanje, ostane posest brez zaščite. Tožeča stranka zaradi spremenjenega statusa nepremičnine zato nima več pravice, da vzpostavi dejansko oblast nad nepremičnino, kakršna ji je bila odvzeta.