Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada in stroški izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Toženec pravilno izpostavlja, da gre lahko za zelo zahtevna izvedenska mnenja skladno z določili Pravilnika takrat, kadar gre za dodaten poglobljen študij obsežne analize preiskave, posvetovanja z drugimi strokovnjaki, kar pa v tem sporu ni podano. Sodišče je tako nekritično sledilo oceni sodnega izvedenca.
izključitev družbenika iz d.o.o. - zamudna sodba - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota vložnika - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno razumevanje desetega odstavka 112. člena ZPP takšno, da ni nujno, da je vložnikova očitna pomota praktično povsem nezakrivljena (kot je bila v okoliščinah sklepov II Ips 315/2015 in II Ips 107/2021), temveč se ji lahko prilega tudi objektivna strokovna napaka, ki pa vendarle ni takšna, da se kdaj ne more primeriti tudi skrbnemu odvetniku.
Zakon o sodiščih (ZS) opredeljuje zakonitega sodnika in temeljna pravila za dodeljevanje zadev. V 17. členu določa, da podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določa Sodni red.
OZ člen 12, 299, 299/1, 387, 387/1, 642, 642/2. ZPP člen 212.
podjemna pogodba - dogovor o ceni - trditveno in dokazno breme - zavrnitev računa - cenik - običajno plačilo - običajna cena - določitev cene del po sodišču - popust - pričetek teka zamudnih obresti - praksa, vzpostavljena med strankama
Pojem običajne cene je pravni standard, kateremu mora sodišče ustrezno določiti vsebino glede na okoliščine posameznega primera. Drži, kar navaja tožena stranka v pritožbi, da iz sodne prakse izhaja, da mora tožeča stranka podati dovolj trditev, da sodišče lahko določi vsebino običajne cene. Primeri iz sodne prakse, na katere se sklicuje pritožba tožene stranke, se nanašajo zlasti na situacije, ko stranke (izvajalci) niso ponudile nobene konkretne podlage za presojo zahtevane cene kot običajne, oz. niso specificirale nobenih parametrov za določitev običajne cene (in so bili zato tudi njihovi zahtevki po višini bolj ali manj nepreizkusljivi). V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka natančno navedla, katere storitve oz. dela je opravila in se pri tem sklicevala na vtoževana računa, ki sta natančno specificirana po vrsti del, njihovi količini in ceni. Pojasnila je tudi, da so njene cene običajne in da je vse (torej tudi za predhodno izdane račune, ki jih je tožena stranka poravnala) zaračunavala v skladu s cenikom, ki ga je priložila kot dokaz (priloga spisa A11, 12). V takšnih dejanskih okoliščinah tožena stranka ni bila brez bremena, da konkretizirano ugovarja "nerazumni ceni", saj je vse cene lahko preverila in je nenazadnje morala imeti resen in razumen razlog za takšen ugovor.
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 157, 157/1, 161, 162, 162/1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - prepis otroka v drug športni klub - izvajanje starševske skrbi
Stiska otroka, posledica okoliščine, ki za otroka objektivno ni ogrožujoča, pravno ni relevantna in ne more biti predmet začasnega reguliranja življenja otroka s strani sodišča. Nasprotno rezoniranje bi privedlo do popolnoma absurdnih situacij oz. predlogov roditeljev, saj so (subjektivne) stiske otrok lahko pogojene s številnimi običajnimi okoliščinami vsakdanjega življenja. Vprašanje, ali bo otrok hokej igral v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi otroka objektivno ogrožalo.
Zgolj vprašanje, v katerem športnem klubu naj se otrok športno udejstvuje, v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi pomembno vplivalo na razvoj otroka, da bi o tem moralo, če med roditeljema ni soglasja, odločati sodišče.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožbo in poziv za odgovor vročalo na napačen naslov oziroma napačni osebi (z enakim imenom). Kot utemeljene se zato izkažejo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo v odgovor vročilo napačni osebi, prekršilo 7. in 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice - tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - rok za vložitev tožbe - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ocena tržne vrednosti nepremičnine - izklicna cena
Upnica sicer utemeljeno navaja, da izločitvene pravice z opustitvijo vložitve tožbe v roku enega meseca dni ni izgubila, vendar pa se je s tem izpostavila tveganju, da bo premoženje prodano.
Način prodaje z zvišanjem izhodiščne cene na javni dražbi bo omogočal višanje izklicne cene, v kolikor bodo obstajali za to zainteresirani dražitelji.
spor majhne vrednosti - regresni zahtevek - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - obseg in višina škode - zavarovanje dokazov - dokazovanje z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - trditvena podlaga - nedovoljeni poizvedovalni dokazi - graja dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog
Sodišče po svoji presoji izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem strojne stroke, torej samo po sebi ne predstavlja kršitve pravil pravdnega postopka. S pritožbenimi očitki, da je izvedenec na obseg poškodb sklepal brez (primernega) dokaza, pritožnik v bistvu graja dokazno oceno, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
URS člen 15, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 15, 32, 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 285.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - dom dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - načelo sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - trdiveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - smiselna uporaba - pravna kvalifikacija - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe
Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje.
Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice - tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - rok za vložitev tožbe - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ocena tržne vrednosti nepremičnine - izklicna cena
Upnica sicer utemeljeno navaja, da izločitvene pravice z opustitvijo vložitve tožbe v roku enega meseca dni ni izgubila, vendar pa se je s tem izpostavila tveganju, da bo premoženje prodano.
Način prodaje z zvišanjem izhodiščne cene na javni dražbi bo omogočal višanje izklicne cene, v kolikor bodo obstajali za to zainteresirani dražitelji.
Drugačna volja oporočiteljice v njeni oporoki (z dne 29. 12. 2010) ne more pomeniti neveljavnosti darilne pogodbe. Poleg tega je v oporoki razpolagala s premoženjem, ki ga več ni imela.
S sklicevanjem na konkretno osebo, ki ji je prepustil avtomobil v uporabo (pri čemer je razpolagal s kopijo vozniškega dovoljenja te osebe), na delo v nočni izmeni (pri čemer se je skliceval na razpored urnika) in pojasnilom, da A. A. kljub večkratnemu iskanju ne more najti (kar se je potrdilo tudi pri poskusu sodišča, da ga zasliši) je pritožnik po mnenju pritožbenega sodišča storil vse, kar je lahko, da bi izkazal, da vozila v času storitve prekrška ni vozil.
Ob številnih izkazanih obremenilnih objektivnih in subjektivnih okoliščinah obtoženkine ponovitvene nevarnosti, ki pritožbeno niso problematizirane, se kot neproduktivno izkaže pritožnikovo relativiziranje teže kaznivega dejanja, višine premoženjske škode in njene predkaznovanosti, zlasti ob tem, ko se obtoženki očita, da naj bi v sostorilstvu izvršila več hujših kaznivih dejanj zoper premoženje, pri čemer iz načina izvršitve kaznivih dejanj izhaja, da sta slednja želela odtujiti luksuzne predmete v čim višji vrednosti.
URS člen 19, 19/2, 22, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 46, 46/2, 47, 47/3, 53.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika - test sorazmernosti - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje zdravja in premoženja - blodnjavost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev drugega izvedenca - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi bodisi drugim, pa tudi, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo obstoj vseh treh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in dodatnega pogoja iz 53. člena ZDZdr.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik v tej zadevi vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse po nesporno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za ugovor. Tudi ne pove kdaj naj bi ga vložil in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 72, 72/6, 247, 247/4. ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3, 63/3, 64, 126.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - izločitev izvedenca - postavitev drugega izvedenca
V sodno izvedenskem mnenju in ustnih izpovedih izvedencev je tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je pri tožnici izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja v okviru že priznane III. kategorije invalidnosti, zaradi česar so potrebne dodatne stvarne razbremenitve pri delu in ne popolna izguba delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo, kot vztraja v pritožbi.
Kljub pozivu in opozorilu na posledice tožnik sodišču ni posredoval dokončne odločbe, zoper katero je vložil tožbo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno tožbo kot nepopolno zavrglo.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - odmera s posebnim sklepom
Sodišče torej odmeri krivdne stroške po 94. členu ZKP na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj tako tem procesnim udeležencem zagotavlja pravico do pritožbe. Obdolžencu in zasebnemu tožilcu pa se stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari. Kot pravilno opozarja pritožnik, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolžencu naložilo v plačilo stroške, ki so bili ob izdaji sklepa o ustavitvi kazenskega postopka znani, zato bi morali biti v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZKP obdolžencu naloženi v plačilo že tedaj. Sodišče prve stopnje odločitve, ko v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka ni odločilo, da mora obdolženec plačati krivdno povzročene stroške, ne more sanirati s pozneje izdanim sklepom.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izklicna cena - odlog izvršbe
Odlog izvršbe pomeni, da se izvršilna dejanja v času odloga izvršbe ne bodo opravljala. Namen odloga je, da se v času odloga razmere dolžnika spremenijo tako, da se dolg poplača, da ne bi prišlo do prisilne realizacije v izvršilnem postopku. V stečajnem postopku pa se vse premoženje dolžnika unovči za poplačilo njegovih upnikov. Tudi iz tega razloga dolžnica ne more uspeti s sklicevanjem na neenakost z dolžniki v izvršilnem postopku.