ZMZPP člen 4, 96, 109, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 352, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaško pravo - prisilna poravnava - sklep o odobritvi prisilne poravnave - možnost sodelovanja stranke v postopku - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe
Priznanje pravnega učinka tuje sodne odločbe predpostavlja, da gre za odločbe, ki so izdane zoper določeno osebo, ki ji je zato treba dati možnost, da sodeluje v postopku priznanja (96. člen ZMZPP). Zoper določeno osebo je odločba izdana tedaj, če ji nalaga kakšno obveznost. Sklep Trgovskega sodišča v Osijeku ne nalaga nobenih obveznosti (in niti ne podeljuje nobenih pravic) nasprotnima udeležencema, saj v postopku prisilne poravnave sploh nista sodelovala.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 45, 55.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev sodbe - fikcija vročitve - klavzula pravnomočnosti - ugovor krajevne pristojnosti - obstoj izključne krajevne pristojnosti - spor iz pogodbenega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava
Nasprotna udeleženka zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejela, ni izkazala okoliščin v smislu 2. točke 34. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001, saj iz overjenega prevoda tuje sodne odločbe očitno izhaja, da je bila nasprotna udeleženka o postopku obveščena in da je imela v njem možnost sodelovati. Iz 2. točke 34. člena Uredbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe. Če bi bila s tujo sodbo nasprotna udeleženka morebiti seznanjena šele v postopku njenega priznanja, pa bi morala dokazati vsaj to, da je pred tujim sodiščem ugovarjala navedeno napako (da je na primer zahtevala vročitev sodbe ali dokaz o njeni vročitvi). Na tuji sodbi se nahaja klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti, navedeno pa pomeni, da slovenski organ izhaja iz domneve, da je bila sodba nasprotnemu udeležencu vročena, četudi s fikcijo. Če temu ni bilo tako, mora nasprotni udeleženec doseči razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pri sodišču, kjer je tekel postopek.
Tuje sodne odločbe v postopku priznanja ni dovoljeno preverjati glede vsebine.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00004314
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 459, 463, 463/1, 468, 468/3. ZMZPP člen 109, 109/3, 111. ZIZ člen 42. ZPP člen 354. ZNP člen 37.
priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti - varstvo upnikov - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - objava sklepa o priznanju tujega postopka o insolventnosti - sprememba ali odprava posledic priznanja tujega postopka o insolventnosti - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2-b. OZ člen 247, 247/3.
priznanje tuje arbitražne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - mednarodni javni red - pravo Republike Belorusije - kogentna določba - pogodbena kazen - denarna obveznost
Določba tretjega odstavka 247. člena OZ je nedvomno kogentna, ni pa (ker ne tehnično ne vsebinsko ne sodi med temeljne določbe zakona) vtkana v mednarodni javni red. Neposredno nasprotovanje določbi tretjega odstavka 247. člena OZ (op. četudi ima v slovenskem pravnem prostoru za posledico ničnost), ne predstavlja imperativne pravne norme oziroma moralnega pravila, zaradi katerega bi bila ogrožena pravna ali moralna integriteta slovenske pravne ureditve.
Med strankama gre namreč za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo.
Sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom ni spreminjalo svoje volje. Iz obrazložitve drugostopenjske sodbe namreč jasno izhaja, da je prav zaradi postavljenega zahtevka za objavo sodbe tožnici priznalo pravni interes tudi za ugotovitveni zahtevek. Jasna volja sodišča druge stopnje je bila torej v spremembi I. točke izreka prvostopenjske sodbe, kar je tudi storilo z ugoditvijo ugotovitvenemu zahtevku, ter v spremembi IV. točke izreka prvostopenjske sodbe, kjer pa se je sodišču pripetila očitna pisna pomota, saj je v tem delu toženki dodatno naložilo le objavo III. točke izreka prvostopenjske sodbe, ne pa tudi njene I. točke (ugotovitvenega dela). Ne gre torej za morebitno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, gre zgolj za v izreku pomotoma izpuščeno besedilo.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - denarna kazen - kaznovanje pooblaščenca
Tudi kritiko, ki bi bila po vsebini lahko bistvena za odločitev v konkretni zadevi, je treba podati na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča ali celotnega sodstva ali ki ne pomeni osebnega napada na sodnika.
Predlagateljica je zahtevala priznanje tujega izvršilnega naslova, stroški za ta postopek pa so specialno urejeni v tarifni številki 27 Odvetniške tarife. Tarifna številka 23 se uporablja le za postopke, ki niso posebej urejeni v Odvetniški tarifi, zato je v tem primeru ni mogoče uporabiti.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-2, 46, 53.
Kršitev načela kontradiktornosti ni zadržek za priznanje tuje sodne odločbe ali priznanje njene izvršljivosti, če toženec v državi izvora ni izkoristil možnosti pravnega sredstva zoper to kršitev.
Uredba št. 44/2001 ne zahteva, da bi bila tuja sodna odločba prevedena v jezik države priznanja. Sodišču države priznanja „zgolj“ omogoča, da takšen prevod zahteva, če presodi, da je ta potreben za odločitev v zadevi. Kadar pa mora sodišče pri presoji navedb v ugovornem ali pritožbenem postopku opraviti vsebinski preizkus združljivosti odločitve tujega sodišča z javnim redom države, načelo kontradiktornosti postopka terja predložitev prevoda sodne odločbe.
Pojem rednega pravnega sredstva po 46. členu Uredbe št. 44/2001 je neodvisen od njegovega poimenovanja v državi članici izvora ali državi članici priznanja ter terja evroavtonomno razlago. Kot redno pravno sredstvo se upošteva vsako pravno sredstvo, katerega rezultat lahko pomeni razveljavitev ali spremembo odločitve,
sprejete v sodni odločbi, ki je predmet postopka priznanja izvršljivosti, ter vložitev katerega je zamejena z rokom, ki teče od izdaje sodne odločbe.
ZArbit člen 42. OZ člen 76, 80. Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen V.
priznanje tuje arbitražne odločbe - sposobnost stranke - sklenitev arbitražnega sporazuma - zastopanje - pooblastilo za sklenitev arbitražnega sporazuma - pooblastilo po zaposlitvi
V mednarodni pravni teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da je v okviru presoje zavrnitvenega razloga nesposobnosti stranke za sklenitev arbitražnega sporazuma treba presojati tudi vprašanje pravilnosti zastopanja.
Podpisnica dokumentov ni bila zakonita zastopnica nasprotne udeleženke, temveč (kot tam zaposlena oseba) njena pooblaščenka. Pooblastilo po zaposlitvi zaposlenim, ki opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, daje pravico skleniti in izpolniti take pogodbe (80. člen OZ), daje torej upravičenja, ki so običajna pri izvrševanju določenih opravil. Ni mogoče šteti, da pooblastilo po zaposlitvi zajema tudi pooblastilo za podreditev sporov iz določene pogodbe arbitraži. Po svojem smislu je namreč pooblastilo po zaposlitvi celo ožje od splošnega pooblastila, ki pooblaščencu dovoljuje sklepanje pravnih poslov, ki spadajo v redno poslovanje (drugi odstavek 76. člena OZ). Tretji odstavek 76. člena OZ pa izrecno določa, da pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer skleniti arbitražnega sporazuma. Če to velja v razmerju do pooblaščenca s splošnim pooblastilom, velja še toliko bolj v razmerju do pooblaščenca po zaposlitvi.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 5, 5-5, 23, 34, 34-1, 35, 35/2, 36, 45, 45/2, 66, 66/1, 66/2-b. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21. ZPod člen 3b, 21, 183. OZ člen 376.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - hrvaška odločba - Uredba 44/2001 - zakonske zamudne obresti - sporazum o krajevni pristojnosti - spor iz poslovanja - podružnica - javni red
Uporaba določila o javnem redu iz 1. točke 34. člena Uredbe št. 44/2001 je upravičena le v primeru, da bi bil s priznanjem ali izvršitvijo sodne odločbe, ki je bila izdana v drugi državi članici, nesprejemljivo kršen pravni red države, v kateri se zahteva priznanje, ker bi ta odločba posegala v eno od temeljnih načel te države.
Vsako nasprotovanje pravni ureditvi države priznanja ne predstavlja hkrati tudi kršitve njenega javnega reda. Tek in stopnja zamudnih obresti je stvar materialnega prava. Tako je tudi ureditev omejitve teka zakonskih zamudnih obresti po načelu
ZPP člen 3, 3/3, 70, 70-5, 70-6, 306, 306/4, 339, 339/2, 339/2-2. ZFPPIPP člen 47, 325.
sodna poravnava - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja - prisilni predpisi - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - izločitev sodnika
V skladu z določbo četrtega odstavka 306. člena ZPP se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom oziroma moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).
Ker je zadeva pred sodiščem druge stopnje že zaključena in ker pri sprejemu odločitve ni sodeloval sodnik, katerega izločitev zahtevata pritožnici, ti nimata (več) pravnega interesa za odločitev o zahtevi za izločitev.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 1, 34, 35, 36. Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. 11. 2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 8.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje sklepa o izvršbi - Uredba Bruselj I - javni red - arbitražna klavzula - vročitev listin
Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotavljalo relevantne okoliščine izdaje in vročitve sklepa o izvršbi v luči obrambnega ugovora nasprotne udeleženke o vročitvi sklepa v tujem, nemškem jeziku. Pomembno je namreč dejstvo ustrezno opravljene vročitve predhodnega plačilnega naloga in (posledično) izdanega sklepa o izvršbi, obeh na naslovu dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika. Nasprotna udeleženka ni zatrjevala, da sklepa ni prejela, temveč le, da ga zaradi njegove sestave v nemškem jeziku ni razumela. S tem ugovorom pa v okoliščinah konkretne zadeve ne more uspeti, saj iz priloženega dokaza izhaja, da je bil nasprotni udeleženki vročen sklep o izvršbi skupaj z obvestilom o pravici do zavrnitve pisanja, ki je bilo v slovenskem jeziku. Nasprotna udeleženka si zmotno razlaga, da je zaradi opustitve vročitve prevoda sklepa o izvršbi v slovenskem jeziku podan razlog za odklonitev priznanja iz 34. člena Bruseljske uredbe I. Za odločitev v tej zadevi je namreč, poleg njene popolne pasivnosti v postopku, bistveno, da nasprotna udeleženka nezakonitosti pri samem vročanju, z izjemo posplošene navedbe o prejetju „dokumentov v nemškem jeziku“, ni navajala.
Uredba št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 41, 45, 46, 46/1. ZNP člen 37.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razlogi za zavrnitev - vložitev pravnega sredstva v državi članici izvora - prekinitev postopka
Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo pravno sredstvo v državi članici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel. Navedeno predstavlja možnost in ne dolžnosti sodišča, da postopek prekine, na kar kaže že besedna zveza „lahko prekine“.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 36, 40, 41, 43, 45, 45/2, 53. ZNP člen 19, 19/1. ZPP člen 214, 344.
priznanje tuje sodne odločbe - Uredba ES 44/2001 (Bruseljska uredba I) - odločba italijanskega sodišča - javni red - izvršljivost odločbe sodišča druge stopnje - sklep o stroških postopka - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku
43. člen Uredbe, ki se glasi: »Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo[,]« je treba razlagati tako, da izključuje pravna sredstva zoper sklep o priznanju izvršljivosti, ki jih notranje pravo daje na voljo tretjim zainteresiranim osebam.
V skladu z ustavnosodnim stališčem mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, pri odločitvi, ali bo določeno vlogo vročalo nasprotni stranki, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave.
Uredba ES 44/2001 ne določa, da bi predlagatelj, ki razpolaga s sodbo instančnega sodišča, moral predložiti tudi odločbo sodišča nižje stopnje. Vrhovno sodišče zato pritrjuje sodišču nižje stopnje, da predlagatelj ni bil dolžan predložiti take odločbe, saj je tudi brez tega izpolnil zahteve iz 41. člena Uredbe. Vendar pa to ne pomeni, da bo instančna odločba dejansko v celoti izvršljiva. Ta riziko je nase prevzel predlagatelj sam, saj je zahteval zgolj razglasitev izvršljivosti instančne odločbe, ne pa tudi prvostopenjske odločbe.
Iz stroškovnega dela odločbe, katere izvršljivost je bila razglašena, pa samo po sebi ne izhaja očitno nasprotje z javnim redom (to je neskladnost s tako imenovanim mednarodnim javnim redom, ki sestoji iz tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve).
ZMZPP člen 111. ZPP člen 111, 111/1, 111/3. ZNP člen 37. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/5.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - roki - računanje rokov - rok, določen v mesecih
Iz drugega stavka tretjega odstavka 111. člena ZPP, izhaja, da so roki določeni v mesecih, upoštevaje število dni v posameznem mesecu, lahko različno dolgi. Z besedo mesec je, ne glede na število dni, mišljen koledarski mesec.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - neuporaba iste določbe v dveh primerljivih postopkih - procesni javni red - obstoj vzajemnosti
Bistveno je, da pritožnica prek obravnavane neenake uporabe procesnih določb v dveh primerljivih gospodarskih sporih ni izkazala takšne kršitve procesnih jamstev, ki bi preko pridržka javnega reda terjala odrek priznanja sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu.
Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 36.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - vsebina tuje sodne odločbe - javni red - razlogi za zavrnitev priznanja
Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je bila žrtev prevare s strani predlagateljice in njegovih posrednikov. Ker tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine, ta pritožbeni razlog ne more biti upošteven.
ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb. Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - razveljavitev arbitražne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se zavrne na zahtevo stranke, zoper katero je bila izdana odločba, če ta predloži dokaz, da arbitražna odločba še ni postala obvezna za stranke ali da jo je pristojna oblast v državi, v kateri je bila izdana ali na podlagi zakona katere je bila izdana, odpravila ali zadržala njeno izvršitev.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Očitki v pritožbi, ki implicirajo, da je bila prvostopenjska sodnica pristranska, celo koruptivna v povezavi s pooblaščencem tožene stranke, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen žaliti sodnico, sodišče in s tem sodno vejo oblasti. Tožeča stranka bi, če je dvomila v nepristranskost sodnice, morala takoj, ko je izvedela, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do konca glavne obravnave, zahtevati njeno izločitev. Takšne zahteve ni podala.