ZArbit člen 42. OZ člen 76, 80. Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen V.
priznanje tuje arbitražne odločbe - sposobnost stranke - sklenitev arbitražnega sporazuma - zastopanje - pooblastilo za sklenitev arbitražnega sporazuma - pooblastilo po zaposlitvi
V mednarodni pravni teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da je v okviru presoje zavrnitvenega razloga nesposobnosti stranke za sklenitev arbitražnega sporazuma treba presojati tudi vprašanje pravilnosti zastopanja.
Podpisnica dokumentov ni bila zakonita zastopnica nasprotne udeleženke, temveč (kot tam zaposlena oseba) njena pooblaščenka. Pooblastilo po zaposlitvi zaposlenim, ki opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, daje pravico skleniti in izpolniti take pogodbe (80. člen OZ), daje torej upravičenja, ki so običajna pri izvrševanju določenih opravil. Ni mogoče šteti, da pooblastilo po zaposlitvi zajema tudi pooblastilo za podreditev sporov iz določene pogodbe arbitraži. Po svojem smislu je namreč pooblastilo po zaposlitvi celo ožje od splošnega pooblastila, ki pooblaščencu dovoljuje sklepanje pravnih poslov, ki spadajo v redno poslovanje (drugi odstavek 76. člena OZ). Tretji odstavek 76. člena OZ pa izrecno določa, da pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer skleniti arbitražnega sporazuma. Če to velja v razmerju do pooblaščenca s splošnim pooblastilom, velja še toliko bolj v razmerju do pooblaščenca po zaposlitvi.
ZPP člen 3, 3/3, 70, 70-5, 70-6, 306, 306/4, 339, 339/2, 339/2-2. ZFPPIPP člen 47, 325.
sodna poravnava - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja - prisilni predpisi - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - izločitev sodnika
V skladu z določbo četrtega odstavka 306. člena ZPP se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom oziroma moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).
Ker je zadeva pred sodiščem druge stopnje že zaključena in ker pri sprejemu odločitve ni sodeloval sodnik, katerega izločitev zahtevata pritožnici, ti nimata (več) pravnega interesa za odločitev o zahtevi za izločitev.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 1, 34, 35, 36. Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. 11. 2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 8.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje sklepa o izvršbi - Uredba Bruselj I - javni red - arbitražna klavzula - vročitev listin
Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotavljalo relevantne okoliščine izdaje in vročitve sklepa o izvršbi v luči obrambnega ugovora nasprotne udeleženke o vročitvi sklepa v tujem, nemškem jeziku. Pomembno je namreč dejstvo ustrezno opravljene vročitve predhodnega plačilnega naloga in (posledično) izdanega sklepa o izvršbi, obeh na naslovu dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika. Nasprotna udeleženka ni zatrjevala, da sklepa ni prejela, temveč le, da ga zaradi njegove sestave v nemškem jeziku ni razumela. S tem ugovorom pa v okoliščinah konkretne zadeve ne more uspeti, saj iz priloženega dokaza izhaja, da je bil nasprotni udeleženki vročen sklep o izvršbi skupaj z obvestilom o pravici do zavrnitve pisanja, ki je bilo v slovenskem jeziku. Nasprotna udeleženka si zmotno razlaga, da je zaradi opustitve vročitve prevoda sklepa o izvršbi v slovenskem jeziku podan razlog za odklonitev priznanja iz 34. člena Bruseljske uredbe I. Za odločitev v tej zadevi je namreč, poleg njene popolne pasivnosti v postopku, bistveno, da nasprotna udeleženka nezakonitosti pri samem vročanju, z izjemo posplošene navedbe o prejetju „dokumentov v nemškem jeziku“, ni navajala.
Uredba št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 41, 45, 46, 46/1. ZNP člen 37.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razlogi za zavrnitev - vložitev pravnega sredstva v državi članici izvora - prekinitev postopka
Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo pravno sredstvo v državi članici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel. Navedeno predstavlja možnost in ne dolžnosti sodišča, da postopek prekine, na kar kaže že besedna zveza „lahko prekine“.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 36, 40, 41, 43, 45, 45/2, 53. ZNP člen 19, 19/1. ZPP člen 214, 344.
priznanje tuje sodne odločbe - Uredba ES 44/2001 (Bruseljska uredba I) - odločba italijanskega sodišča - javni red - izvršljivost odločbe sodišča druge stopnje - sklep o stroških postopka - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku
43. člen Uredbe, ki se glasi: »Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo[,]« je treba razlagati tako, da izključuje pravna sredstva zoper sklep o priznanju izvršljivosti, ki jih notranje pravo daje na voljo tretjim zainteresiranim osebam.
V skladu z ustavnosodnim stališčem mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, pri odločitvi, ali bo določeno vlogo vročalo nasprotni stranki, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave.
Uredba ES 44/2001 ne določa, da bi predlagatelj, ki razpolaga s sodbo instančnega sodišča, moral predložiti tudi odločbo sodišča nižje stopnje. Vrhovno sodišče zato pritrjuje sodišču nižje stopnje, da predlagatelj ni bil dolžan predložiti take odločbe, saj je tudi brez tega izpolnil zahteve iz 41. člena Uredbe. Vendar pa to ne pomeni, da bo instančna odločba dejansko v celoti izvršljiva. Ta riziko je nase prevzel predlagatelj sam, saj je zahteval zgolj razglasitev izvršljivosti instančne odločbe, ne pa tudi prvostopenjske odločbe.
Iz stroškovnega dela odločbe, katere izvršljivost je bila razglašena, pa samo po sebi ne izhaja očitno nasprotje z javnim redom (to je neskladnost s tako imenovanim mednarodnim javnim redom, ki sestoji iz tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve).
Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 36.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - vsebina tuje sodne odločbe - javni red - razlogi za zavrnitev priznanja
Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je bila žrtev prevare s strani predlagateljice in njegovih posrednikov. Ker tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine, ta pritožbeni razlog ne more biti upošteven.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - neuporaba iste določbe v dveh primerljivih postopkih - procesni javni red - obstoj vzajemnosti
Bistveno je, da pritožnica prek obravnavane neenake uporabe procesnih določb v dveh primerljivih gospodarskih sporih ni izkazala takšne kršitve procesnih jamstev, ki bi preko pridržka javnega reda terjala odrek priznanja sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu.
ZMZPP člen 111. ZPP člen 111, 111/1, 111/3. ZNP člen 37. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/5.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - roki - računanje rokov - rok, določen v mesecih
Iz drugega stavka tretjega odstavka 111. člena ZPP, izhaja, da so roki določeni v mesecih, upoštevaje število dni v posameznem mesecu, lahko različno dolgi. Z besedo mesec je, ne glede na število dni, mišljen koledarski mesec.
ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb. Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - razveljavitev arbitražne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se zavrne na zahtevo stranke, zoper katero je bila izdana odločba, če ta predloži dokaz, da arbitražna odločba še ni postala obvezna za stranke ali da jo je pristojna oblast v državi, v kateri je bila izdana ali na podlagi zakona katere je bila izdana, odpravila ali zadržala njeno izvršitev.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Očitki v pritožbi, ki implicirajo, da je bila prvostopenjska sodnica pristranska, celo koruptivna v povezavi s pooblaščencem tožene stranke, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen žaliti sodnico, sodišče in s tem sodno vejo oblasti. Tožeča stranka bi, če je dvomila v nepristranskost sodnice, morala takoj, ko je izvedela, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do konca glavne obravnave, zahtevati njeno izločitev. Takšne zahteve ni podala.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002655
ZMZPP člen 109. Uredba Sveta (ES) št. 44/2011 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj II) člen 34, 34-1, 34-2, 38. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17 . V 17. členu Uredbe 805/2004 jCodice di procedura civile (CPC) člen 633, 638, 645. ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - javni red - plačilni nalog - pravno sredstvo - pouk o načinu vložitve pravnega sredstva - pravica do izjave v postopku - evropski izvršilni naslov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ureditev, po kateri dolžnika tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba (ustrezno) poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo sploh ne upošteva, je v nasprotju s slovenskim javnim redom, saj tožencu (dolžniku) ne daje dovolj možnosti, da bi zahtevku lahko ugovarjal. Pravica do izjave je nedvomno temeljna pravica, ki jo je tožencu v sodnem postopku treba zagotoviti in je povzdignjena na ustavno raven večine držav članic Evropske unije ter tako pomeni del mednarodnega javnega reda.
Ker tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
ZArbit člen 40, 40/2-2, 41, 41/2. ZIZ člen 55. ZPP člen 365. ZNP člen 37.
domača arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - opozicijski ugovor - impugnacijski ugovor
Postopek eksekvature je namreč treba jasno ločiti od postopka izvršbe, saj ta vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova, ne pa do same izvršbe. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZArbit dopušča zavrnitev priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe le v primeru ne-arbitrabilnosti spora in nasprotovanja arbitražne odločbe javnemu redu. Opozicijski in impugnacijski ugovori dolžnika (na primer, da je dolžnik v vmesnem času obveznost že izpolnil) zato v postopek eksekvature ne sodijo. Enako velja za ugovor, da še ni potekel paricijski rok.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4002555
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 15, 40, 40/2-2, 41, 41/2, 50, 50/1, 52. ZGJS člen 40. ZPP člen 180, 180/3, 337, 460, 460/1, 460/2. ZPP (1977) člen 469, 469a, 469a/1. PoDZ-1 člen 149 – 152. ZS člen 97, 97/1.
arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti domače arbitražne odločbe - gospodarska javna služba - koncesija - spor iz koncesijske pogodbe - pravno mnenje pridobljeno izven postopka - naročeno pravno mnenje stranke v postopku - trditvena podlaga - nepristranskost arbitra - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - javni red - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe
Tudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
Pravila, po katerih je v konkretnem primeru postopal arbitražni organ, ne predvidevajo, da bi moralo o možnosti določitve arbitra stranko obvestiti Britansko združenje za kavo. O določitvi arbitra je nasprotno udeleženko skladno s točko (i) odstavka (b) 17. člena Pravil obvestila predlagateljica. O določitvi arbitra in o arbitražnem postopku je bila nasprotna udeleženka pravilno obveščena, zato razlog za zavrnitev zahteve za priznanje tuje arbitražne odločbe iz točke (b) prvega odstavka V. člena Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb ni podan.
priznanje tuje sodne odločbe – odločba srbskega sodišča - javni red - načelo enakega varstva pravic - dokazno breme - aktivnost stranke v postopku pred tujim sodiščem - vzajemnost
Javni red Republike Slovenije se nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava (na presojo, ali je bil postopek v tuji državi v skladu s standardi poštenega sojenja, ki veljajo v naši državi). Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena URS do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo. Relevantna je enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo. Vendar pa kršitev procesnega prava v državi izvora načeloma ne predstavlja ovire za priznanje tuje sodne odločbe, če stranki nista izčrpali pravnih sredstev, ki sta jih imeli na voljo za odpravo kršitev. Tudi domače odločbe navkljub procesnim pomanjkljivostim postanejo pravnomočne, če stranke ne vložijo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo. Naloga strank je, da si z aktivno udeležbo v postopku prizadevajo za to, da se napakam sodišča v postopku izogne.
Ni odločilno samo to, kako je pravico do enakega varstva pravic razumelo srbsko sodišče, temveč tudi to, kakšne so bile dejanske možnosti nasprotne udeleženke za učinkovito uveljavitev pravice do enake uporabe procesnega prava, s tem, da je bilo breme, da navede dejstva in predloži dokaze o neenakem odločanju beograjskega sodišča v različnih postopkih v enakih zadevah na strani nasprotne udeleženke.
Sklenitev Sporazuma strank o izvršitvi odločbe srbskega sodišča predstavlja okoliščino, ki je nastala po pravnomočnosti sodbe, katere priznanje se predlaga v tem postopku. Zato na postopek priznanja tuje sodne odločbe nima vpliva.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba hrvaškega sodišča - pravni red Republike Slovenije - prepoved retroaktivnosti - avtentična razlaga zakona
Pritožnica trdi, da odločba nasprotuje pravnemu redu, ker je sodišče kršilo prepoved retroaktivnosti. Navedeno ne drži. Avtentična razlaga hrvaškega zakona o zamudnih obrestih (Zakon o zateznim kamatama) ne pomeni spremembe zakona, kot trdi nasprotna udeleženka. Ne drži namreč, da je avtentična razlaga povzročila povsem drugačno uporabo zakona, ker naj bi bila sodna praksa enotna. S tem, ko se je hrvaški parlament odločil za drugo razlago, zakona ni spremenil, temveč je le eno izmed možnih razlag določil kot obvezno.
URS člen 3a, 3a/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratko malo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti.
priznanje tuje sodne odločbe – javni red – odškodninski spor – odločitev o povrnitvi škode delavcu
Odločitev o odškodninski odgovornosti delodajalca (nasprotnega udeleženca) za škodo, ki je predlagatelju nastala zaradi ravnanja delavca nasprotnega udeleženca, v temeljne principe slovenskega pravnega reda ne posega. Ravno nasprotno - določbe o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, vsebuje tudi slovensko obligacijsko pravo (glej 147. člen OZ).