ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZTFI člen 485. ZJA člen 21, 50.
dovoljenost revizije – imenovanje direktorja javne agencije - pomembno pravno vprašanje – neizpostavljeno vprašanje - neenotna sodna praksa – drugačno stališče v isti zadevi - zelo hude posledice – politična diskrecija – predlog za združitev postopkov
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Neenotne sodne prakse v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati z odločbo sodišča prve stopnje, kjer je sodišče zavzelo drugačno stališče v isti zadevi.
Ker zatrjevane posledice niso in ne morejo biti posledice v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ker je organsko topilo trikloretilen izjemno nevarna kemikalija, sta sodišči pravilno presodili, da je trikloretilen nevarna stvar, razmaščevanje kovin z njim pa nevarna dejavnost.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – pravni interes
Revizija je vselej dovoljena zoper sklep s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. V takšnem primeru torej stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj je revizija dovoljena že po samem zakonu.
pripor - odreditev pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - sklep o priporu – opis kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Iz obrazložitve sklepa o odreditvi pripora mora biti razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 252. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pravni interes za pritožbo – izročitev tožnika varnostnim organom druge države
Z izročitvijo tožnika varnostnim organom Republike Hrvaške dne 18. 11. 2011 je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal tudi tožnikov pravni interes za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravo-varstveno potrebo. Če je tožnik ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za to pravno sredstvo, ga je z izročitvijo Hrvaški dokončno izgubil, saj si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa pa sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
Izpodbijana odločba revidenta zavezuje le k ustavitvi gradnje prizidka, ne pa k rušitvi (zunanjega zidu) tega prizidka, zato revident dovoljenosti revizije ne more utemeljevati s sklicevanjem na ogroženost življenja ljudi, ki v prizidku živijo oziroma ga uporabljajo. Iz istih razlogov tudi ne more uspeti z zatrjevanjem nastanka škode na objektu kot posledice rušenja, niti s sklicevanjem na stroške za rušenje.
začasna odredba – odložitev izvršitve upravnega akta
Ob veljavni ureditvi socialnovarstvenih pravic je po mnenju Vrhovnega sodišča jasno, da bi izvršitev izpodbijanega upravnega akta, s katerim je ugotovljeno drugo stalno prebivališče tožnice, zanjo pomenila težko popravljivo škodo, saj bi predstavljala pravno podlago za poseg v tožničine pravice, ki so navezane na njeno stalno prebivališče.
Opazovanje ali nadzor določenega območja in druge klasične metode policijskega dela še ne pomenijo izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Za pogodbo o preužitku je značilno, da preužitkar za časa svojega življenja prenese lastninsko pravico na svojih nepremičninah v zameno za skrb oziroma dajatve prevzemnikov (gre za posel inter vivos), kar jo uvršča med pogodbe civilnega in ne dednega prava. 10. člen ZOR uzakonja načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, ki je omejeno (le) z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. V skladu z omenjeno določbo so ravnali tudi pokojna mati pravdnih strank in toženka (ter njen mož) s tem, ko so formalno preoblikovali neodplačni pravni posel v odplačnega; vse to z namenom, da bi prilagodili pogodbo ex post facto dejanskim razmeram.
zastopanje - pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – zavrženje pritožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je sodišče prezrlo pooblastilo tožničinega odvetnika v spisu, je sklep pritožbenega sodišča obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ki je vplivala na njegovo pravilnost in zakonitost (prvi odstavek 339. člena ZPP), je pa kršitev prerasla v absolutno po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila dana možnost obravnavanja na drugi stopnji.