CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00042124
OZ člen 153, 171, 179. ZPrCP člen 45. ZPP člen 243.
prometna nesreča - območje prehoda za pešce - motorno vozilo in pešec - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - skrbnost pri vožnji - soprispevek oškodovanca - prečkanje cestišča pri rdeči luči - potrebna skrbnost pešca - porazdelitev odgovornosti - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse - enotna odškodnina - vzročna zveza med škodo in škodnim dogodkom - dokazni postopek s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - dokazna pravila
Pravilna je ocena sodišča, da je oškodovanka k nastanku škode prispevala 80 %.
Čeprav 45. člen ZPrCP vozniku ne nalaga le spoštovanja cestnoprometnih pravil (med drugim tudi tistih glede omejitve hitrosti), ampak od njega zahteva, da v določenih okoliščinah prilagodi svojo vožnjo, te zahteve ni mogoče razumeti tako, kot jo razume tožnica. Tako razumevanje namreč ni skladno z namenom te določbe - to je, da voznik v še razumni meri prilagodi vožnjo razmeram na cesti in svojim sposobnostim. Tudi če si je bil zavarovanec toženke morda hipotetično sposoben zamisliti, da bi lahko med vožnjo nastala kritična prometna situacija, ker bo eden od pešcev, kljub rdeči luči na semaforju, prečkal cesto na območju enega največjih ljubljanskih križišč, to še ne pomeni, da gre zato za nekaj, kar je bil v smislu 45. člena ZPrCP tudi dolžan pričakovati in temu prilagoditi svojo vožnjo. Najmanj, kar je, bi morali za to, da se bo to zgodilo, obstajati indici. Teh pa v konkretnem primeru ni bilo. Zavarovanec toženke je vozil po pasu, na katerem je gorela zelena luč na semaforju, na prehodu za pešce pa rdeča, pred trčenjem pa tožnice, ki je kljub rdeči luči prečkala prehod za pešce, zaradi vozil, ki so čakala na zavijanje v levo, tudi ni mogel videti. Nobenega razloga zato ni bilo, da bi hitrost vožnje (ki je bila manjša od predpisane) še zmanjšal.
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je namreč nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami.
Pravila pravdnega postopka stranki praviloma res ne narekujejo dokaza, s katerim mora dokazovati posamezen element odškodninske odgovornosti, vendar pa to velja le, če za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva ni potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V nasprotnem primeru se izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretni zadevi je bilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča na vprašanje, ali je zatrjevane posledice na tožničinih zobeh mogoče pripisati škodnemu dogodku ali ne, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem zobozdravstvene stroke.
ZOZP člen 15, 17, 34, 36. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. OZ člen 149, 153.
pojem uporaba vozila - obvezno zavarovanje motornih vozil - vozilo za prevoz oseb ali blaga - športna vožnja - cestni promet - vožnja po dirkališču (avtodromu)
Pojem ″uporaba vozila‶ v 15. členu ZOZP ni opredeljen, vendar se v skladu s sodbo SEU v zadevi C-162/3 kot uporaba vozila šteje premikanje motornega vozila zaradi lastne moči oziroma delovanja motorja oziroma uporaba motornega vozila kot prevoznega sredstva običajno prometno funkcijo takšnega vozila.
Z zavarovanjem po ZOZP so kriti zahtevki, ki so posledica uporabe vozila, pri čemer pa uporaba vozila v prometu ni odločilni element, ki opredeljuje pojem uporabe vozila. Pojem uporabe vozila je širši. V zadevi C-514/16 pa je SEU pojasnilo, da obseg pojma ″uporaba vozila‶ ni omejen na prometno situacijo in je neodvisen od značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja. Sicer pa je premikanje vozila ena glavnih značilnosti, ki opredeljuje prometno funkcijo vozila, tipičen primer njegove prometne funkcije pa je tudi takrat, ko se ta uporablja kot prevozno sredstvo.
Zavarovalnica je dolžna plačati odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer in če je zatrjevana škoda njegova posledica.
Ker je dokazano, da je kritičnega dne do prometne nezgode prišlo na način, kot ga je navedel tožnik in je dokazano, da je v tem škodnem dogodku utrpel škodo, je ob pravilni uporabi določil OZ sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, da obstoji temelj tožbenega zahtevka in da je tožena stranka tožniku v celoti odgovorna za škodo, ki je nastala v škodnem dogodku.
zavarovalna pogodba - škoda zaradi poplav - odškodnina - višina odškodnine - odbitna franšiza - vzpostavitev v prejšnje stanje
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, da bi sodišče pri višini stroškov, ki so potrebni za vzpostavitev v prvotno stanje pred škodnim dogodkom, upoštevalo, kar je potrdil tudi izvedenec, da je tožeča stranka že izvedla del sanacijskih del v višini 15.000 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00041111
ZOZP člen 20a. OZ člen 299, 353. ZPP člen 285.
tek obresti - zamudne obresti - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - dolžnikova zamuda - zavrnitev zahtevka - materialno procesno pravo - temelj odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - soprispevek k nastanku škode - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - osebne lastnosti oškodovanca - psihične in fizične posledice - sodna praksa - neto plača - nudenje oskrbe - pomoč družinskih članov - zastaranje odškodninskega zahtevka
Materialnopravna podlaga v tej zadevi je 20.a člen ZOZP. Gre za lex specialis, ki določa, da zavarovalnica mora v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek dati utemeljeno ponudbo za odškodnino oziroma utemeljen odgovor na odškodninski zahtevek. Poraja se vprašanje, kaj se zgodi, če zavarovalnica ne da ponudbe oziroma se zavarovalnica s tem ne strinja. Že v komentarju ZOZP so bila sprejeta stališča, da ko v treh mesecih ne pride do ponudbe oziroma plačila nespornega dela, bo sodišče odločalo o zakonitih zamudnih obrestih kot do sedaj oziroma po 299. členu OZ.
Ko tožena stranka ugovarja postavljenim trditvam in dokazom, pri tem pa sama postavi svoje trditve in dokaze o pravnorelevantnem dejstvu, sodišče prve stopnje ni vezano na 285. člen ZPP, saj bi tako ravnalo pristransko.
Tožnik je imel tudi druge težave, večkratne zlome in mavec, čeprav ni bil za druge poškodbe operiran. Ni mogoče iztrgati le eno poškodbo oškodovanca, ko je treba primerjati tudi druge poškodbe. Točno takega primera v sodni praksi ni moč najti. Predvsem pa je treba upoštevati ugotovljene trajne posledice in dejstvo, da bo tožnik zaradi mladosti te težave moral trpeti še dolga leta. Pritožba spregleda, da je treba za človeka, ki je v postelji, skrbeti po več ur na dan (oblačenje, čiščenje, umivanje, priprava obrokov). Sodna praksa je že večkrat izrekla, da svojci niso dolžni tega opravljati brezplačno in je treba zato priznati določeno odškodnino. Sodišče ni priznalo odškodnine za hrano, katero je pojedel tožnik, ampak za delo svojcev, ki so mu pomagali.
požar - izplačilo zavarovalnine - škoda, ki je krita z zavarovanjem - procesno trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je tožeča stranka tako v zvezi z razmejitvijo škode, kot tudi v zvezi z obsegom škode zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu s predložitvijo računa št. 6/2015, saj je v njem natančno specificirana škoda, nastala v predmetnem škodnem dogodku, tako po vrsti kot po višini. S tem se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00040270
ZPP člen 495. OZ člen 592, 597, 598, 598/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico - določila splošnih pogojev - povrnitev škode - zavarovanje odgovornosti - škoda na stanovanjskem objektu zaradi izlitja vode - nenadni in presenetljivi dogodek - škoda na premičninah - najemna pogodba - tretja oseba - najemnik - odgovornost za stvarne napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od najemne pogodbe
S SP se je toženka zavezala jamčiti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu (tožnici) zaradi nenadnega, presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima med drugim za posledico tudi škodo na stvareh. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem toženke, da najemnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. S tem, ko je tožnica sporno stanovanje oddala v najem, v smislu SP ni postala tretja oseba, to pa ni postal niti najemnik. Najemnik stanovanje uporablja zato, ker mu ga je tožnica oddala v najem. S sklenitvijo najemne pogodbe pa ni postal lastnik. Le če bi se to zgodilo, bi bilo najemnika mogoče šteti za tretjega v smislu 1. točke 1. člena SP.
Najemnik ima v razmerju do zavarovalnice z vidika SP enak položaj, kot zavarovanec sam; da se šteje, slikovito povedano, za „podaljšano roko lastnika stanovanja“, torej za zavarovanca samega.
Razlogi izpodbijane vmesne sodbe glede po toženi stranki ugovarjane izključitve zavarovalnega jamstva na podlagi 8. in 9. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-13 (priloga B 5), ki so navedeni v 19. točki obrazložitve, so nejasni in med seboj v nasprotju, zaključek v 20. točki obrazložitve o obstoju odškodninske odgovornosti pa neobrazložen, tako da se vmesne sodbe ne da preizkusiti.
OZ člen 334, 929, 929/4, 932, 934, 984, 984/1, 984/2.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - zahtevek za razveljavitev pogodbe - razveljavitev zavarovalne pogodbe - zavarovanje na tuj račun - namerno zamolčanje ali posredovanje napačnih podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - kršitev prijavne dolžnosti - domneva pravnega interesa pri oblikovalni tožbi - upravičenec do zavarovalnine - beneficiar - pasivna legitimacija - nastop zavarovalnega primera - ugovori zavarovalnice - smrt pogodbene stranke - plačilo zavarovalnine - alkoholizem
Smrt pogodbene stranke lahko vpliva na obstoj obveznosti iz pogodbe (334. člen OZ), ne pa na obstoj pogodbe. Nenazadnje v nasprotnem primeru beneficiar ne bi imel pravice zahtevati njene izpolnitve.
Pogodba o življenjskem zavarovanju se od drugih razlikuje v tem, da ima po smrti sklenitelja zavarovanja zahtevke do zavarovalnice le beneficiar (drugi odstavek 984. člena OZ). Zavarovalna vsota tudi ni predmet dedovanja (prvi odstavek 984. člena OZ). V primeru negotovosti, ali bo beneficiar kljub zavarovalčevi kršitvi sodelovalne dolžnosti iz 932. člena OZ uveljavil zahtevo za izpolnitev pogodbe, mora biti zavarovalnici dana možnost, da zavaruje svoj pravni položaj. Upoštevaje določbe 932. člena OZ lahko to stori le s tožbo za razveljavitev pogodbe.
Ker je priča izpovedala o dejstvih, ki jih je zaznala iz osebnega stika s pokojno, ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravil o molčečnosti izvedenca. Tudi njena predhodna seznanitev s procesnim gradivom ni ovira, da ne bi o pomembnih dejstvih izpovedal kot priča.
Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00044584
OZ člen 179, 180, 299, 378. ZOZP člen 27, 27/2, 27/3, 27/4. ZPP člen 2, 7, 212, 286.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - nastanek škode na ozemlju RS - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - obseg škode - trditvena podlaga tožbe - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - poziv k predložitvi prevoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - posredni oškodovanci - žena in otroci - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - sprememba tožbe - prilagoditev zneska ugotovitvam izvedenca - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Primeri katastrofalnih škod so zelo različni, je pa zanje značilno prelivanje (prepletanje) posameznih oblik nepremoženjske škode, tako da je te oblike nemogoče točno razmejiti drugo od druge. Zato v takšnih primerih pri odmeri odškodnine ni toliko pomembno, koliko znaša priznani znesek odškodnine za posamezno obliko škode, temveč je bistveno, kolikšen je skupni znesek odškodnine za vse priznane oblike škode.
Ni moteče, da zvišanje tožbenega zahtevka s strani posrednih oškodovancev na naroku 13. 11. 2019 ni bilo posebej utemeljeno. Iz podatkov spisa je razvidno, da so posredni oškodovanci tožbeni zahtevek zvišali po podaji mnenj obeh sodnih izvedencev, ker so očitno presodili, da jim glede na vsebino teh mnenj pripada višja odškodnina od prvotno zahtevane. Pri določitvi višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ne gre le za vprašanje dejanske narave, temveč tudi za pravno vprašanje oziroma za pravilno uporabo materialnega prava (zapolnitev pravnega standarda pravične denarne odškodnine). Zato posebna utemeljitev zvišanja tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni bila nujna.
Za lahko malomarnost (navadno nepazljivost) gre takrat, kadar storilec oziroma povzročitelj škode zanemarja tisto pazljivost, ki se pričakuje (v konkretnem primeru) od običajno skrbnega človeka. Za hudo malomarnost pa gre, kadar povzročiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja povprečnega (normalno skrbnega) človeka in presega navadno malomarnost ter je vrsta skrajne nepazljivosti. Pri presoji tega, kakšno je bilo ravnanje, pa se upoštevajo vse okoliščine posameznega primera. Pri presoji vrste malomarnosti gre za pravno vprašanje in pravni zaključek.
Glede na to, da je pritožnik kot tožnik zahteval plačilo zavarovalnine, je bilo na njem breme dokazovanja trditve o višini stroškov popravila. Ker tako dejstva v zvezi z obsegom škode, nastale v zavarovalnem primeru, kot v zvezi z obsegom popravila (zamenjanih ali popravljenih delov vozila in potrebnega dela) izvirajo iz tožnikove sfere, ni bilo podlage za prevalitev dokaznega bremena na toženko.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00038826
OZ člen 164, 164/1, 921, 949.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - materialna škoda na vozilu - popravilo vozila - ugotavljanje višine škode - izračun zavarovalnine
Splošni pogoji toženke dopuščajo možnost, da zavarovanec za popravilo svojega vozila izbere drug servis, kot tistega, na katerega je bil napoten ob ogledu škode. V tem primeru pa je v drugem odstavku 26. člena splošnih pogojev določena zgornja meja odgovornosti toženke za povračilo škode na tožnikovem vozilu, ki je lahko največ enaka ceni popravila vozila pri toženkinem pogodbenem servisu. Za določitev najvišjega zneska toženkine obveznosti je torej odločilna končna (skupna) cena popravila zavarovanega vozila pri pogodbenem servisu in ne posamezne cene materiala in urne postavke dela v okviru celotne storitve popravila zavarovanega vozila pri tem servisu. Cene in popusti, ki jih pogodbeni servis zagotavlja toženki, so tako predmet pogodbenega razmerja med toženko in njenim pogodbenim servisom in jih toženka ne more kar enostransko uveljaviti tudi v pogodbenem razmerju s tožnikom.
vmesna ali končna sodba - odškodninska odgovornost - fingirana prometna nesreča - dokazni standard - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - izvedenec avtomobilske stroke - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme glede okoliščin v zvezi z izključitvijo odgovornosti je na strani zavarovalnice; ta nastopi šele, če tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer. Pri tem mora odločilna dejstva stranka (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu dokaznemu standardu, z izjemami, ki zahtevajo njegovo znižanje oziroma prilagajanje, tudi sodna praksa še vedno sledi.
OZ člen 131, 921. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 1.
padec na ledu - padec na poledeneli površini - vzrok padca - načelo ne bis in idem - izvajanje zimske službe - vzdrževanje javnih površin - komunalna javna služba - pasivna legitimacija - soprispevek oškodovanca - primerna obutev - vmesna sodba
Pritožba ima prav, ko navaja, da se lastnik nepremičnine ne more razbremeniti odgovornosti, četudi ima površino (na kateri se je zgodil škodni dogodek) v upravljanju komunala. Vendar pa to ne pomeni, da upravljalec (komunala) ne more biti odgovoren za morebitno poškodbo, do katere pride na takšni površini. Odškodninsko je lahko odgovornih več oseb, zoper katere ima v takem primeru oškodovanec možnost uveljavljati odškodninski zahtevek. Tako kot je odločitev oškodovanca, ali bo sploh uveljavljal odškodninski zahtevek, je njegova odločitev, zoper katero izmed več odgovornih oseb bo uveljavljal odškodninski zahtevek.
Predmetni pločnik predstavlja površino, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsakomur in jo lahko vsakdo uporablja. Pločnik ob javni cesti sodi med javne površine in ga ni mogoče imeti v posebni rabi ali posesti. Urejanje in čiščenje javnih površin skladno s 149. členom ZVO-1 sodi med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00039306
ZOZP člen 17, 17/3.
prometna nesreča - škoda, povzročena v prometni nesreči - telesna poškodba - vožnja po dirkališču (avtodromu) - vadbena vožnja - cestna dirka - prireditev - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sozavarovana oseba - pravica do odškodnine - izključitev zavarovalnega kritja - jezikovna razlaga - metode razlage - razlaga zakona - razlaga določb splošnih pogojev
Sodobna pravna teorija se zaveda, da sodobno pojmovanje glede narave jezika ne dopušča strogega ločevanja med jezikovno metodo in drugimi metodami razlage. Jezikovni pomen namreč ni več tako ločen od pomenov, ki jih odstirajo drugi vidiki razlage, kajti šele kontekst jezika ali sobesedilo kot besedilo, v katero spada obravnavani del, določa njegov pomen. Zato jezikovna metoda razlage ne more biti več samostojna metoda, ampak je povezana tudi z drugimi metodami razlage, ki vsaj deloma njen absolutni pomen relativizirajo in ga povezujejo tudi z drugimi vidiki razumevanja (vsaj z logičnim, zgodovinskim, sistematičnim in namenskim vidikom razlage).
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - posebni pogoji zavarovanja - vzrok nastanka škode - vročilnica kot javna listina - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na tožeči stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenec tožeče stranke bi ob prejemu pisanja mogel in moral preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.