posredna škoda - izguba na zaslužku - premoženjska škoda - materialna škoda - nematerialna škoda - odmera odškodnine za nematerialno škodo - posredni oškodovanec - tuja pomoč - pomoč družinskih članov
ZOZP, ki kot specialni predpis ureja povrnitev škode na podlagi obveznega zavarovanja v prometu, predvideva povrnitev škode neposrednim oškodovancem. Izguba na zaslužku tožnikove matere - zaradi tožnikove oskrbe je bila v bolniškem staležu in zato prejela nižjo plačo, kot bi jo v primeru, da bi delala - zato ni pravno priznana škoda. Zato tožnik s cesijo te terjatve ni pridobil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002012
OZ člen 131, 131/1, 179, 299, 299/2, 937, 937/3, 937/5.
ugovor pasivne legitimacije - zavarovalna pogodba - prenehanje zavarovalnega kritja - obveznost zavarovalnice - odškodninska odgovornost - dejavnost gostinstva - zastrupitev - protipravno ravnanje - višina denarna odškodnine - odmera odškodnine za telesne bolečine - odmera odškodnine za strah
Zavarovalno kritje po sporni polici je prenehalo. To nakazuje tudi dejstvo, da prva toženka po škodnem dogodku ni obnovila sporne police, temveč je sklenila novo zavarovanje odgovornosti. Ker je tako do škodnega dogodka prišlo po izteku zavarovalnega kritja, pasivna legitimacija druge toženke za vtoževano odškodnino ni podana.
Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno vsoto, preneha v primeru, če zavarovalec premije ob zapadlosti ne plača in tega ne stori niti v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije.
OZ v 937. členu jasno določa, da mora zavarovalnica na obveznost plačila premije opozoriti z obvestilom o njeni zapadlosti.
Protipravnost ravnanja prve toženke je podana, ker ni poskrbela za neoporečnost hrane, ki jo je stregla gostom.
Za obseg in posledice zastrupitve s hrano je primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002636
ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
nadomestilo za invalidnost - ZPIZ - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - odgovornost zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek zpiz
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
zavarovalna vrednost - podzavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalnina - zavarovalna vsota - razlaga splošnih pogojev - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Tožnik zasleduje zmotno stališče, da zavarovalno vrednost na zavarovalni polici predstavlja zavarovalna vsota, oziroma da je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti. Kot določa 960. člen OZ in drugi odstavek 3. člena Posebnih pogojev, je podzavarovanje podano, če se ugotovi, da je bila ob začetku zavarovanja vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote. V takšnem primeru se zavarovalnina sorazmerno zmanjša, razen če je v pogodbi dogovorjeno drugače.
Do s strani sodišča prve stopnje ugotovljene zavarovalnine v vrednosti potrebnih stroškov sanacije v znesku 76.398,83 EUR bi tožnik bil upravičen le, če bi imel hišo zavarovano za zavarovalno vsoto, ki je enaka zavarovalni vrednosti. Ker pa temu ni tako, je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo odstotek podzavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00007688
ZOZP člen 15, 18.. ZPIZ-2 člen 190, 190.a, 191, 192, 193.. OZ člen 165.
retroaktivna veljavnost določbe zakona - prepoved retroaktivne uporabe zakona - regresni zahtevek zpiz
ZPIZ-2B nima prehodnih določb, ki bi urejale uporabo 190.a in 193. člena ZPIZ-2. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002826
OZ člen 239, 921.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - pobeg rib - vzročna zveza - dokazno breme - poslovna odškodninska odgovornost - trditvena podlaga - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva izplačilo zavarovalnine, ker trdi, da se je zgodil dogodek, ki, skladno s Posebnimi pogoji, pomeni zavarovalni primer. V takšnem primeru pa relevantno materialno pravo predstavlja določba 921. člena OZ v povezavi s sklenjeno zavarovalno pogodbo in Posebnimi pogoji, ne pa določbe OZ o poslovni odškodninski odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00008149
OZ člen 948, 948/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanec - zavarovalni interes - nastanek zavarovalnega primera - pogodba o leasingu
Odgovor na vprašanje, kdo je imel zavarovalni interes v smislu drugega odstavka 948. člena OZ, je potrebno iskati v razmerju med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ni namreč odločujoče, kdo je v zavarovalni pogodbi napisan kot zavarovanec.
Splošno pravilo odškodninskega prava je, da lahko oškodovanci zahtevajo plačilo odškodnine v prvi vrsti od odgovornih oseb. Določba 965. člena OZ pa je izjema, po kateri je možna direktna tožba proti zavarovalnici. Ta določba je v korist oškodovanca le v tem, da omogoča pospešitev postopka povrnitve škode. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. To pa pomeni, da je vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000689
OZ člen 179, 943, 943/1, 965, 965/1.
rok za plačilo odškodnine - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - zakonske zamudne obresti - trenutek nastopa zamude - obseg in višina škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Odškodnino iz zavarovanja odgovornosti delodajalca lahko oškodovanec uveljavlja neposredno od zavarovalnice. Z zakonom predvidena direktna tožba na obveznosti zavarovalnice iz pogodbenega razmerja ne vpliva.
Za primere, ko ni drugače dogovorjeno, je za izpolnitev obveznosti zavarovalnice predpisan štirinajstdnevni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001164
ZOZP člen 2, 41. OZ člen 151.
odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - izplačilo odškodnine - pravna podlaga za izplačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - pogodba o leasingu - razbremenitev odgovornosti - predmet leasinga
Za obravnavani spor je relevantna le določba 41. člena ZOZP, ki v razmerju do določb OZ, na katere se sklicuje tožena stranka, predstavlja lex specialis in omogoča tožeči stranki, da od lastnika nezavarovanega vozila zahteva izplačani znesek že na podlagi (golega) dejstva, da je bilo vozilo nezavarovano, pri čemer odgovornost lastnika za nastalo situacijo ni relevantna.
predlog za preložitev naroka - opravičeni razlogi za preložitev naroka - pravica do izjave stranke
Glede na dejstvo, da je bilo tako tožencu kot pooblaščencu toženca pravilno in pravočasno naznanjen datum naroka in da je pooblaščenec toženca šele dan pred narokom sodišču predložil zaprosilo za preložitev naroka (toženec je osebno opravičilo za izostanek na sodišče posredoval šele na dan naroka) ter ob upoštevanju vsebine zaprosila in osebnega opravičila, ki je v tem da toženec ni mogel pristopiti na narok zaradi službene poti in zamešanja pravega datuma obravnave, pooblaščenec pa je imel na isti dan razpisana že dva druga naroka (brez predloženih dokazil o tem), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni podan opravičljiv razlog za izostanek in preložitev naroka. Četudi iz poslanega faksa toženca izhaja, da je poslan iz tujine, ga to ne opravičuje, saj bi moral vedeti, da ima razpisan narok. Dejstvo, kdaj naj bi toženec zamešal datume in mislil, da je pravi datum naroka 12. 9. 2016, ni opravičljiv razlog za odsotnost, temveč gre za malomarnost. Tudi pooblaščenec toženca bi lahko bil bolj skrben in o tem, da ima na isti dan razpisana dva naroka, pravočasno obvestil sodišče in o tem predložil dokaze ter prosil za preložitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001926
OZ člen 6, 6/1, 120, 120/1, 926. ZPP člen 241, 243.
zavarovalna polica - zavarovalni pogoji - ravnanje s potrebno skrbnostjo - uporaba prisilnih ukrepov - prisilna privedba priče - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - neizveden dokaz
Splošno znano je, da je mogoče vsako ključavnico (tudi takšno s sistemskim cilindričnim vložkom in zatiči na obeh straneh) odpreti s posebnimi vlomilskimi pripomočki, ki ne puščajo nobenih zaznavnih sledov odpiranja. Ni mogoče izključiti možnosti, da je bilo tudi v obravnavanem primeru uporabljeno takšno vlomilsko orodje. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril samo izvedenec forenzik (243. člen ZPP), ki sta ga tožnika predlagala že v tožbi. Upoštevaje dokazno stisko, v kateri sta se brez svoje krivde znašla tožnika, potem ko niti policiji ni uspelo dokončno raziskati škodnega dogodka, sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi smelo zavrniti, saj je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Enako velja za zatrjevani vlom v sef.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlagane dokaze z razlogom, da se plačil z zaslišanji ne dokazuje. Navedeno namreč ni mogoče posplošeno trditi.
Tožeča stranka kot zavarovanec ne bi mogla od zavarovalnice zahtevati plačila, če oškodovancu ne bi sama povrnila nastale škode. Bi bila pa zavarovalnica (pod določenimi pogoji) dolžna plačati škodo tretjemu, oškodovancu, če bi ji le-ta postavil neposredni odškodninski zahtevek (drugi odstavek 965. člena OZ).
zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko - uporaba splošnih pogojev - izključitev odgovornosti zavarovalnice - naravne nesreče - poplava - več vzrokov za škodo - poškodba vozila
Voznik, ki vozi vozilo v nalivu, ponoči, in proti neosvetljenemu podvozu ne more pričakovati zastajanja vode v podvozu, še manj pa lahko v takšnih razmerah vnaprej oceni višino vode. Za kaj takšnega bi bila potrebna najmanj dobra vidljivost.
Začetni vzrok za nastanek škode je bil zanesljivo podan že, ko je vozilo obtičalo v podvozu. K nastanku škode je še dodatno prispevalo naraščanje gladine vode zaradi poplav, saj je prav zato vozilo začelo plavati. Škode zaradi enega in zaradi drugega dogodka pač ni mogoče razmejiti.
Škode toženi stranki ne bi bilo treba povrniti, če bi voznik v vozilu tožeče stranke vozil po poplavljeni cesti. Ugotovljeno dejansko stanje pa je drugačno: voznik je zapeljal v vodo, nato je zaviral in ustavil vozilo. Obstal je na mestu in s premikanjem ni hotel nadaljevati.
Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov, ker se je o nasprotnem prepričalo že na podlagi izpovedbe policistov, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000907
OZ člen 131, 131/1, 921, 922, 922/1. ZPP člen 7, 212.
nastanek zavarovalnega primera - avtomobilsko kasko zavarovanje - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - denarna odškodnina
Zaslišanje voznika traktorja ni pomenilo izvedbe informativnega dokaza, s katerim bi bile šele podane trditve glede nastanka zavarovalnega primera. Izvedba tega dokaza je namreč omogočila konkretizacijo pravotvornih dejstev, ki jih je tožeča stranka pravočasno zatrjevala. Ugotovitve sodišča prve stopnje o načinu nastanka spornih poškodb traktorja tako ne pomenijo prekoračitve trditvene podlage tožeče stranke
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000816
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 165, 165/1, 352.
obvezna zavarovanja v prometu - obvezno avtomobilsko zavarovanje - invalidsko zavarovanje - pravica do invalidnine - mesečna renta - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - primanjkljaj kot škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja (vložitev tožbe) - sprememba tožbe - zapadlost odškodninske obveznosti - poravnava
Prvi odstavek 18. člen ZOZP trenutek nastanka pravice do uveljavljanja odškodninskega zahtevka določa tako, da lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahteva poplačilo šele potem, ko so ostali oškodovanci že poplačani. Ostali oškodovanci imajo torej prednost pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dokler ostali oškodovanci niso poplačani niti še ni jasno, kolikšen bo ostanek od zavarovalne vsote in tudi ne, če ga bo sploh kaj. Zato zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne more biti po višini opredeljen, še preden so ostali oškodovanci poplačani. Do takrat tudi ne more niti nastati, niti zapasti, saj obseg škode še ni znan.
Ker gre za izračun škode, ki bi sicer v prihodnosti šele nastajala, si je pri konkretnem izračunu potrebno pomagati s predvideno preostalo delovno dobo. Položaja, ko toženi stranki izguba še ni nastala, vendar pa je gotovo, da bo nastala, in jo je mogoče celo že številčno opredeliti, ZOZP ni uredil. Nastala je zakonska praznina, ki jo je treba zapolniti. Zapolni se lahko tako, da se, enako kot zahtevek tožeče stranke, kapitalizira tudi odškodnino, ki jo bo morala plačevati tožena stranka v obliki rente.
vzročna zveza - zavarovalni primer - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - prometna nesreča
Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004516
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 46/1, 46/3.
podlage odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - intenzivnost strahu - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožničin odvetnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal tožnico na podlagi ZBPP, mora pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP po uradni dolžnosti odločiti o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih mora toženka namesto tožnici povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.