OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060299
OZ člen 179, 179/1, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – začasna skaženost – starost oškodovanke – tuja nega in pomoč – pomoč bližnjih – višina urne postavke – zamuda zavarovalnice – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Slediti ni moč niti pritožbenemu razlogovanju glede tožničini starosti in odškodnine, ki ji je bila prisojena iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Zaradi starosti ni namreč človeška občutljivost za lasten izgled (podobo) nič manjša, niti ni upravičenih (objektivnih) razlogov, da bi se ta zaradi oškodovančeve (višje) starosti presojala (v bistvenem) drugače.
Toženka pravilno poudarja, da je potrebno vprašanje nastopa zamude z izpolnitvijo obveznosti (ker zakonsko podlago njene obveznosti iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti urejajo ravno določbe v nadaljevanju omenjenega zakona) presojati ob upoštevanju določbe 20.a člena ZOZP. V skladu z omenjeno (specialno) določbo pa je njena zamuda s plačilom celotne uveljavljane odškodnine (in sicer tako za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo) nastala po poteku treh mesecev od dneva, ko je tožnica (pred pravdo) pri njej vložila svoj odškodninski zahtevek.
Ob navedenem pa velja še omeniti, da je v obravnavanem primeru zavarovalec plačal 67,85 EUR ob podpisu zavarovalne police ob prisotnosti zavarovalne agentke. Toženka tekom postopka ni uspela dokazati, kako je prišlo do poprave zavarovalne ponudbe, ki jo je podpisal zavarovalec, kot tudi ne, da je zavarovalcu skupaj z zavarovalno polico poslala tudi račun za plačilo preostanka prvega obroka zavarovalne premije, kar je bilo že pojasnjeno. Toženka kot subjekt gospodarskega prava, ki se poklicno ukvarja s sklepanjem zavarovalnih pogodb, je namreč zavezana ravnati skladno z merili dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ). Temu standardu profesionalne skrbnosti bi toženka zadostila, če bi zavarovalca o plačilu preostanka premije obvestila s priporočeno pošiljko in to takoj, ko je prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe in ne šele potem, ko je zavarovalec prijavil škodni dogodek. Ker toženka ni ravnala z vso skrbnostjo, ki se od nje kot gospodarskega subjekta, ki se na trgu ukvarja izključno s sklepanjem zavarovalnih pogodb, pričakuje, ni mogoče posledic njenega neskrbnega ravnanja šteti v škodo zavarovalcu, ki je takoj po njenem obvestilu 4. 2. 2013, preostanek premije poravnal, kar kaže na dejstvo, da je bil pripravljen plačati preostanek premije po prejemu zavarovalne police, v kolikor bi bil o tem ustrezno obveščen. Glede na navedeno je tudi iz tega razloga zavarovalno kritje v obravnavanem primeru bilo vzpostavljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080121
ZOZP člen 17, 20. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pasivna legitimacija – zavarovalnica – zavarovanec – navadno sosporništvo – deljena odgovornost – vožnja pod vplivom alkohola – vožnja brez vozniškega izpita – sopotnik kot oškodovanec – lastnik vozila kot sopotnik – kdo nima pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti – zastaranje – vmesna sodba
Zmotno je stališče, da je tožnica s tem, ko je svoj avto zavestno prepustila v upravljanje vinjeni voznici brez vozniškega dovoljenja, prevzela nase celoten riziko in izgubo pravic do povrnitve vsakršne škode, ki je nastala v obravnavanem dogodku. Je pa s tem soprispevala k nastanku škode, zato je upravičena le do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
O tem, kolikšen del soodgovornosti predstavlja dejstvo, da kot lastnik dovoliš, da avto vozi vinjena oseba brez vozniškega izpita, sodna praksa sicer ni enotna, a po oceni pritožbenega sodišča (skladno z večinsko sodno prakso v zadnjem obdobju) je odgovornost tožnice in prvotoženke enaka, torej vsake do 50 %.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060374
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216. ZOdvT tarifna številka 2200.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – renta za tujo pomoč – urna postavka tuje pomoči – pomoč družinskih članov – dejansko stanje – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – predpravdni stroški – povračilo stroškov
Pritožbeni očitek, da tuja pomoč v obsegu dveh ur tedensko sodi v okvir dolžnosti nudenja pomoči svojcev v družinski skupnosti, ni utemeljen. S pomočjo bližnjih namreč ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
Okoliščina, ki je bistvena za odločitev v zadevi, ne more predstavljati poslovne skrivnosti do take mere, da je nasprotna stranka sploh ne bi smela izvedeti, saj takšno postopanje v celoti izniči njeno pravico do obrambe v postopku.
Stališče o dopustnosti ugovorov iz temeljnega posla do začetka cirkulacije menice velja tako za trasirane kot tudi za lastne menice.
Učinkovita poroštvena izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, mora zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika, zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja.
ZAVAROVALNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085818
ZZVZZ člen 61, 62, 62c. ZPP člen 443, 458.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – plačilo zavarovalne premije – odpoved zavarovalne pogodbe – razdor zavarovalne pogodbe
Ker določene zdravstvene storitve ostajajo plačljive kljub sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi moral toženec trditi (in dokazati), da mu tožnica določenih zdravstvenih storitev ni plačala, čeprav bi mu jih glede na sklenjeno pogodbo morala.
zastaralni rok - plačilo regresa - izplačilo odškodnin
Oškodovanci iz obravnavane delovne nesreče (oškodovanci) so bili družinski člani v njej umrlih delavcev zavarovanke tožeče stranke in tako niso bili njeni zavarovanci. Sodišče prve stopnje zato ni zmotno štelo le, da je zastaralni rok za vtoževano terjatev tožeče stranke začel teči (že) z dnem delovne nesreče, temveč tudi, da je začel teči (že) od dne, ko je tožeča stranka zvedela za višino škode. Drugo stališče sodišča prve stopnje bi lahko bilo pravilno samo, če bi bili oškodovanci zavarovanci tožeče stranke. Ker je torej bila zavarovanka tožeče stranke R. d. o. o., je tožeča stranka izplačala odškodnine oškodovancem kot odgovornostna zavarovalnica svoje zavarovanke. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnin oškodovancem. Povračilni zahtevek je namreč mogoče uveljavljati šele po plačilu tistega, česar vrnitev oziroma povračilo se z njim zahteva.
Dogovor, v katerem je navedeno, da se tožnik po plačilu v njem dogovorjenega zneska odškodnine odpoveduje vsakršnemu odškodninskemu zahtevku proti toženki, ob tem pa si toženka pridržuje pravico do vračila morebitne neutemeljeno izplačane odškodnine, je ničen.
Škodnega dogodka, izhajajoč iz tožbenih trditev, neposredno ne predstavlja dejstvo, da je hišo tožnika poplavilo, zaradi česar je utrpel veliko premoženjsko škodo, temveč je škodni dogodek zatrjevana nesklenitev take zavarovalne pogodbe, kot jo je (naj bi jo) tožnik hotel skleniti, to je zavarovalne pogodbe za premoženjsko zavarovanje stanovanjskega objekta in opreme do navedenih zavarovalnih vsot brez omejitve (limita) zavarovalnega jamstva.
Tožnikovo škodo bi lahko predstavljala le škoda, ki jo je v poplavi utrpel, zmanjšana za prejeto odškodnino (po sklenjeni zavarovalni pogodbi) ter še posebej zmanjšana za zavarovalno premijo, ki bi jo moral plačati, če bi sklenil tako zavarovalno pogodbo (če je to možno) kot jo zatrjuje (z neomejenim jamstvom do višine zavarovalne vsote).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081203
ZPP člen 8, 72, 72/2, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/1, 452, 453. OZ člen 72, 72/5, 930.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dokazna ocena - izločitev sodnika - splošni pogoji - pritožbene novote - preložitev naroka - obvestilo o preložitvi - opravičljivi razlogi - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - zakoniti zastopnik - prekoračitev pooblastila
Drugi odstavek 115. člena ZPP, ki se izrecno uporablja tudi za zakonitega zastopnika, določa, da mora biti bolezen nenadna in nepredvidljiva. V konkretnem primeru temu ni tako, kar priznava sama tožena stranka, saj je njen zakoniti zastopnik odsoten z dela že od 30. 1. 2014. Ker je torej šlo za pričakovano oziroma dalj časa trajajočo zadržanost njenega zakonitega zastopnika, je bilo na toženi stranki breme, da si najde pooblaščenca oziroma zaprosi za brezplačno pravno pomoč, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pri tehtanju med interesi stranke in interesi pravosodja v celoti (koncentracija in pospešitev postopka), zahteva za postavitev pooblaščenca oziroma zagotovitev brezplačne pravne pomoči v konkretnih okoliščinah upravičena.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je zavarovanec tožene stranke ravnal nedopustno zaradi opustitve opozorila, naj bo tožnik posebej previden v neosvetljenem vetrolovu, ker v hodniku luč ne deluje, pa tudi zato, ker ni zagotovil osvetlitve v hodniku (tj. delujoče luči) in posledično tudi v vetrolovu, ker tožniku ni samoiniciativno vsaj pridržal vrat na večjem hodniku, ko je videl, da se odpravlja proti vetrolovu, s čimer bi omogočil, da bi padalo več svetlobe v vetrolov, in ker tožnika ni spremljal do vhodnih vrat. Takšna presoja je materialnopravno napačna. Glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče govoriti o nedopustnem ravnanju zavarovanca tožene stranke. Sicer pa gre določen del pestrosti življenjskih dogodkov pripisati nesrečnim naključjem, za katere pač nihče ne odgovarja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022957
OZ člen 948, 948/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo zavarovalnine - aktivna legitimacija leasingojemalca - premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal - imetnik pravic iz zavarovanja - opustitev dolžnosti izvedbe materialnega procesnega vodstva - sodba presenečenja - kršitev načela kontradiktornosti
Tudi leasingojemalec ima (poleg leasingodajalca) premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. V konkretnem primeru je leasingojemalec zatrjeval obstoj aktivne legitimacije s tem, ko je trdil, da je ekonomski lastnik in posestnik vozila, s tem pa vsekakor izkazuje premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084545
OZ člen 131, 179, 179/1, 921, 944. ZPP člen 163, 358. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 9, 9/1, 9/2.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – ugovor zavarovalnice – prirejena prometna nesreča – nameščena prometna nesreča – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – trditveno in dokazno breme – porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena – oškodovanec sopotnik v vozilu – zvin vratne hrbtenice – zvin prsne hrbtenice – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – potni stroški – lastno prevozno sredstvo
Tožnica je morala trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera - torej, da je do prometne nesreče, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, prišlo, in obseg škode. Trditveno in dokazno breme, da gre „za nameščeno“ prometno nesrečo, je bilo na strani tožene stranke.
Ker tožena stranka ni navajala nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale povrnitev stroškov prevoza z lastnim prevoznim sredstvom, teh stroškov stranki ni mogoče priznati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084757
ZPP člen 14, 279a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločitev brez glavne obravnave – soglasje strank – kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča – zavarovalnina – kolektivno nezgodno zavarovanje – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb – izključitev obveznosti zavarovalnice – delovanje alkohola – domneva
Pravilo vezanosti na kazensko obsodilno sodbo zaradi identitete dejanskih stanj, na katero se pritožba sklicuje, v predmetnem postopku ne pride v poštev. Tožnik ne zahteva odškodnine od obsojencev, temveč svoj zahtevek temelji na kolektivnem nezgodnem zavarovanju oseb, ki ga je sklenil tožnikov delodajalec s toženo stranko.
O nastopu zavarovalnega primera oziroma obstoju temelja tožbenega zahtevka bi bilo mogoče govoriti (še)le, če bi tožeča stranka tudi dokazala, da je do zatrjevane škode (manjka 262.238 rib) prišlo na način, kot ga je zatrjevala v tožbi, tj. da so se zaradi viharja razvili visoki valovi, ki so preplavljali kletke in iz njih izplaknili večje število rib vseh generacij oziroma so ribe v valu same izplavale. Ali je do škode res prišlo na takšen način pa izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov, čeprav gre za pravno odločilno dejstvo: v kolikor zatrjevana škoda ni nastala na zatrjevani način, umanjka eden od potrebnih elementov odškodninske terjatve (vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo) in s tem zavarovalnega primera.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084448
OZ člen 275, 963. ZPP člen 7, 212.
kredit – zavarovalnina – verodostojna listina kot dokaz – izplačilo odškodnine – prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ima verodostojna listina tako dokazno moč, kot vsi ostali dokazi in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Pravno podlago predstavlja 963. člen OZ, po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Gre za specialno zakonsko določilo napram 275. členu OZ.
zavarovalna pogodba – zavarovalna premija – plačevanje premije – dolžnost plačevanja premije – trajanje zavarovanja – večletno zavarovanje – prenehanje zavarovalne pogodbe – odstop od zavarovalne pogodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – sklep o združitvi pravd – sklep procesnega vodstva – spor majhne vrednosti – substanciranje dokaznega predloga – izdaja sodbe brez glavne obravnave – pritožbeni razlogi
Za prenehanje večletnega zavarovanja veljajo posebna pravila. OZ strankam pri teh pogodbah omogoča predčasno razdrtje, vendar šele po preteku treh let. Šele tedaj lahko vsaka stranka od pogodbe odstopi s šestmesečnim odpovednim rokom, prej pa ne.
začasna odredba – začasna dodelitev otroka v vzgojo in varstvo in določitev stikov – korist otroka – ogroženost otroka – pogoji za izdajo začasne odredbe – zavrnitev predloga
V dani situaciji je za A. dobro poskrbljeno in ni ogrožen, oba starša sta primerna za starševstvo in otroku pozitivno naklonjena. Višje sodišče glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje nima prav nobenih pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da situacija ne terja in ne opravičuje začasne dodelitve dečka enemu ali drugemu od staršev.
OZ člen 165, 179, 182, 299, 378, 943. ZOZP člen 20, 20a, 20a/2.
povrnitev nepremoženjske škode - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zamuda zavarovalnice - izplačilo odškodnine
ZOZP določa zamudo le za primer, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, zato se o zamudi z izplačilom odškodnine odloča na podlagi OZ.