Jamstvo zavarovalnice preneha tudi tedaj, če se zavarovalni primer dogodi v času veljavnosti jamstva, zavarovalec pa premije ne plača v enem letu od zapadlosti premije. Določbe 937. člena OZ so po oceni pritožbenega sodišča jasne in nedvoumne. V teh določbah so na celovit, predvsem pa jasen način urejene posledice, če premija ni plačana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063296
OZ člen 935, 935/1, 943, 943/1. ZPP člen 8, 107, 215.
paketno zavarovanje premoženja - vlomsko zavarovanje - zavarovalni primer - vlom - trenutek sklepanja zavarovalne pogodbe - okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti - nevarnostne okoliščine - seznanjenost s pomembnimi okoliščinami - nepopolnost prijave - neustreznost varnostnih elementov - varnostni sistem - izpolnjevanje pogojev - primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresničnost ali nepopolnost prijave - fotokopija knjige sklepov - listina v fotokopiji - verodostojnost listine - načelo proste presoje dokazov - dokazovanje višine odtujene gotovine v sefu - pravilo o dokaznem bremenu - obveznosti zavarovalnice - popolnost prijave - tek zakonskih zamudnih obresti
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. Zgolj razlog, da je listina v fotokopiji, torej še ne pomeni, da ni verodostojna.
Tožeča stranka je ob sklepanju pogodbe izpostavila prav vse pomembne okoliščine, da je tožena stranka lahko opravila oceno nevarnosti. Upoštevaje takšno stanje je slednja privolila v sklenitev zavarovalne pogodbe. V kolikor se navedeni pogoji toženi stranki niso zdeli ustrezni, bi morala tožečo stranko na to opozoriti. Tega pa ni storila. Zato se na dejstvo, da varnostni sistem v prostorih tožeče stranke ni bil skladen s klavzulo K-3, sedaj ne more več sklicevati.
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
prenos pogodbe – pridobitelj zavarovane stvari – odtujitev – izguba posesti – predmet zavarovanja
Sama izguba posesti na predmetu zavarovanja ne ustreza pojmu odtujitve (kot konstitutivnem zakonskem znaku prvega odstavka 961. člena OZ), saj je le-ta vezana na spremembo lastništva zavarovane stvari. Da bi v konkretnem primeru prišlo do spremembe lastninske pravice na zavarovani opremi, pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala.
obvezno zavarovanje v prometu – povzročitelj nezgode – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – škodni sklad – Zavarovalno združenje
Tožnik ni uspel dokazati, točno katero vozilo naj bi mu povzročilo škodo, s tem pa tudi ne, pri kateri od toženih zavarovalnic je bilo vozilo zavarovano. V primerih, ko povzroči škodo neznano vozilo, se odškodnina izplača iz škodnega sklada pri Zavarovalnem združenju.
zavarovalna pogodba - odškodnina - zavarovalnina - riziko škode pred izlivom vode
Tožeča stranka ni imela zavarovanega rizika škode (pred izlivom vode), ki bi ji nastala na zalogah elektro materiala v pisarni, temveč je imela sklenjeno (dodatno) zavarovanje pred izlivom vode zgolj na zalogah v skladišču. Že zaradi tega je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine (zavarovalnine) utemeljeno zavrnilo. V tej zvezi namreč ni mogoče pritrditi pritožbeni kritiki, da je v konkretni zadevi pravno pomembno, da je tožeča stranka zaloge elektro materiala skladiščila tudi v pisarni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071218
OZ člen 179, 182, 299, 299/1. ZOZP člen 20a, 20a/1. ZPP člen 216.
odškodninska odgovornost – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – odločitev o stroških – uspeh v postopku – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnik zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornost, zato je pri odločanju o začetku teka zamudnih obresti treba upoštevati določbe 20.a člena ZOZP o trimesčnem roku za izpolnitev obveznosti.
zavarovalna pogodba - avtomobilsko kasko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - požig vozila - škoda zaradi požiga - zavarovalni primer
Ob tem, ko je v Splošnih pogojih med splošnimi izključitvami izrecno navedeno, da zavarovalnica ne krije škode nastale zaradi požiga ali eksplozije in da niso krite škode, ki so posledica zlonamernih dejanj in ko je v primeru nastanka škode zaradi požara z razvojem plamena izrecno navedeno, da ni krita škoda, ki nastane zaradi zlonamernega dejanja, ni mogoče govoriti o nejasnosti določil zavarovalne pogodbe. Ker v konkretnem primeru ne gre za nejasna pogodbena določila, se pritožnik neutemeljeno zavzema za razlago le-teh v korist šibkejše stranke.
plačilo zavarovalnine – osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – splošni pogoji za zavarovanje – nastop zavarovalnega primera – nezgoda – napad (stisnjenje) bikov – trditveno in dokazno breme – vzročna zveza med dogodkom in nastalo posledico – mejni prag zadostne verjetnosti pri dokazovanju vzročne zveze
Pri dokazovanju nastopa zavarovalnega primera mora biti vzročna zveza med nezgodo in posledico dokazana z verjetnostjo, ki sta jo pogodbenika dogovorila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071166
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 34, 34/1, 38. ZVCP-1 člen 24, 24/1, 24/2, 30, 30/1, 30/2, 32, 32/7, 32/7-d, 61, 61/1, 61/2, 61/8.
škodni dogodek - prometna nesreča - povzročitelj prometne nesreče - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - pravila cestnega prometa - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - motorno kolo - prekoračitev hitrosti - štirikolesnik - vožnja pod vplivom alkohola - vključevanje v promet z neprednostne ceste - neregistrirano vozilo - nezavarovano vozilo - soprispevek - načelo defenzivne vožnje - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škoda na vozilu - potni stroški - tuja pomoč - izgubljeni zaslužek - denarna renta - odgovornost zavarovalnega združenja
Vprašanje koncentracije alkohola v krvi voznika in njenega vpliva na konkretne psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, je strokovne narave, ki se dokazuje oziroma ga sodišče ugotavlja z izvedencem sodnomedicinske stroke. Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva. Zato tudi niso predmet trditvenega bremena.
Drži sicer pritožbena navedba, da ima pri tehtanju kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti običajno večjo težo kršitev pravila o prednosti. Vendar to velja le, če ni posebnih okoliščin, ki kažejo, da so za nastanek nesreče odločilnejše druge okoliščine, kot je primer v obravnavani zadevi. Glede na težo kršitev cestnoprometnih predpisov obeh udeležencev prometne nesreče, ob upoštevanju okoliščin na tožnikovi strani, ki so predstavljale pretežni vzrok za nastalo škodo, je sodišče pravilno porazdelilo delež odgovornosti med oba imetnika motornih vozil (80 % za tožnika in 20 % za voznika, za katerega odgovarja tožena stranka).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.
zamuda pri izplačilu sporne zavarovalnine - zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom še sporne zavarovalnine šele z obračunom škode z dne 29. 11. 2011, saj bi tožena stranka kot pravna oseba, ki se poklicno ukvarja z zavarovalništvom, potem ko je prejela poziv tožeče stranke dne 30. 3. 2009 za dodatno izplačilo zavarovalnine in ko se je ta sklicevala na dopis K., kjer je ocenjen strošek popravila, morala takoj začeti s postopkom ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, ne pa da je oceno izdelala 29. 11. 2011, torej po vložitvi tožbe, kar vse bi lahko naredila že pred njo. Prav ima pritožba, da je tožeča stranka upravičena do izplačila zakonskih zamudnih obresti skladno s prvim odstavkom 943. člena OZ, torej od preteka 14 dni do vložitve tožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071193
OZ člen 131, 921. ZPP člen 8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode zaradi telesnih poškodb – ugovor zavarovalnice o fingirani prometni nesreči – neujemanje poškodb na udeleženih vozilih – obstoj zavarovalnega primera – dokazna ocena
Zaključek o neujemanju in neskladnosti poškodb v prometni nesreči udeleženih vozil še ne daje zadostne podlage za presojo o neobstoju zavarovalnega primera, ki naj bi se kot uresničenje rizika odražal v zatrjevani tožnikovi nastali nepremoženjski škodi. Zadoščal bi lahko le v primeru, če bi se realizacija rizika odražala v zatrjevani škodi na vozilih, saj bi le tedaj zatrjevani dogodek ne mogel povzročiti zatrjevane škode.
Ob upoštevanju Splošnih pogojev AO bi tožnik domnevo alkoholiziranosti lahko izpodbil samo na način, ki je bil s pogodbo dogovorjen – to je z odvzemom krvi, ki bi časovno sovpadal z opravljenim alkotestom. Splošni pogoji kasnejšega (drugačnega) dokazovanja nealkoholiziranosti (na primer z izvedenskim mnenjem) ne predvidevajo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – navedba neresničnih podatkov v poročilu o prometni nesreči – ukradene registrske tablice – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – izplačilo odškodnine oškodovancu – s strani zavarovalnice – regres zavarovalnice – protipravnost toženčevega ravnanja
Tožencu se ni uspelo razbremeniti svoje odgovornosti za obravnavano prometno nesrečo in nastalo škodo. Dejstvo, da naj bi oškodovanka napačno parkirala svoje vozilo, ne more izključiti protipravnosti toženčevega ravnanja. Toženec se s pritožbeno tezo, da do nesreče ne bi prišlo, če oškodovanka ne bi napačno parkirala, posredno zavzema za presojo po pravilih naravne vzročnosti, ki je v sodni praksi že zdavnaj presežena.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078012
ZOZP člen 22. OZ člen 961, 961/4. ZPP člen 324, 324/4, 496.
plačilo zavarovalne premije – odjava vozila – prodaja vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – zavarovalna pogodba – napoved pritožbe
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da sama odjava oziroma prodaja vozila, brez ustrezne odpovedi oziroma sporočila tožeči stranki, nima učnikov na prenehanje zavarovalne pogodbe.
OZ člen 154, 154/4, 188, 188/2, 346, 352, 352/1, 352/2, 357, 357/6.
zastaranje zahtevka - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - odškodnina iz zavarovanja
V skladu s šestim odstavkom 357. člena OZ začne teči zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tistemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera takrat, ko začne teči proti tej odgovorni osebi zastaranje zavarovančeve terjatve in se v tem roku tudi konča. Za presojo, kakšen je bil zastaralni rok zavarovanca za njegovo odškodninsko terjatev do povzročitelja škode, se torej uporabi določba 352. člena OZ.
Obveznost toženca kot povzročitelja prometne nesreče, da tožnici kot zavarovalnici povrne oškodovancem izplačane zneske, se namreč presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo, sestavni del katere so tudi Splošni pogoji, ki toženca zavezujejo kot pogodbeni dogovor.
- V obravnavanem primeru se ne ugotavlja odgovornost toženca za prekršek iz 105. člena ZPrCP zaradi vožnje pod vplivom alkohola, temveč se presoja utemeljenost regresnega zahtevka zavarovalnice na temelju zavarovalne pogodbe, ki izgubo pravic iz zavarovanja v 4. d.) točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, ki so njen sestavni del, veže na odklonitev ugotavljanja vsebnosti alkohola v organizmu s krvno analizo.
- Pravilni so prvostopenjski zaključki, da toženec zgolj s pavšalno grajo izplačanih zneskov odškodnin po višini, brez da bi bila ta izhajajoč iz pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tudi ustrezno dokazno podprta (212. člen ZPP), ob tem ko je tožnica na drugi strani izplačane zneske odškodnin po višini izčrpno izkazala s predložitvijo listinskega dokaznega gradiva (priloga A4 do A18), vtoževane terjatve po višini ne more z uspehom izpodbijati.