Tožena stranka je navedla, da je po pridobitvi in preučitvi fotografij poškodovanega motornega kolesa sama izdelala seznam postavk v predračunih, ki se ujemajo s predvidenimi deli po zapisnikih o ogledu. S tem se je res podrobneje opredelila do svojega ugovora glede višine škode, na takšen način, da je sama poiskala tiste postavke, ki glede na njen siceršnji ugovor (da se postavke iz zapisnikov cenilcev in iz predračunov ne ujemajo), niso več sporne. S temi navedbami ni priznala dejstev, kot to napačno razloguje pritožba, ampak je zgolj določno navedla, katerim dejstvom ne ugovarja več. Ta dejstva se štejejo za priznana.
trditveno in dokazno breme - zavarovalni primer - smrt zaradi nezgode - obstoj nezgode - izključitev odgovornosti zavarovalnice - dokazna pravila - dokazi - dokazna ocena
Tožena stranka sicer pravilno navaja, da je trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera na tožeči stranki, vendar materialno pravo v zvezi s tem ni bilo kršeno. Tožeča stranka je namreč v zadostni meri izkazala, da je smrt njene zakonite zastopnice nastopila zaradi nezgode (potrdilo o smrti, izpoved zdravnice, ki je smrt obravnavala, izvedensko mnenje, ki je obstoj nezgode dopuščalo). Ob takem stanju v zadevi se je (procesno) dokazno breme preselilo k toženi stranki, ki bi morala zbuditi dvom v obstoj nezgode. tega pa ji zgolj z vztrajanjem pri svojih trditvah, da ni šlo za nezgodo in s pavšalnim povzemanjem določb splošnih pogojev o razlogih, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ni uspelo. Ker naše pravo ne pozna dokaznih pravil, je vzrok smrti mogoče dokazovati tudi na druge načine in ne samo z izvidom obdukcije.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070992
Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/1-1.
krivdna odškodninska odgovornost – škodni dogodek – padec zaradi zdrsa na stopnicah – zavarovanje pred odgovornostjo za hišno in zemljiško posest – splošni pogoji – obseg zavarovalnega kritja – škodni dogodek, ki izvira iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine – ravnanje zavarovanca – vmesna sodba – zmotna uporaba materialnega prava
Obravnavani škodni dogodek ne ustreza pojmu škodnega dogodka in zavarovane nevarnosti po splošnih pogojih. Sklenjeno zavarovanje se ne more enačiti z zavarovanjem splošne odškodninske odgovornosti, ampak krije le škodne dogodke, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so (vzročno) povezane s protipravnimi opustitvami zavarovalca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino. Opustitev dolžnega nadzora nad otrokom in opustitev brisanja stopnic po politju milnice opisanemu kriteriju ne ustrezata, škodni dogodek, ki naj bi bil posledica teh opustitev, pa po splošnih pogojih ni krit.
Zavarovalnica, ki je poravnavala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški, če voznik ni imel vozniškega dovoljenja za vozilo, ki ga je vozil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070991
OZ člen 171, 171/1, 185, 186, 186/3. ZJC člen 5, 5/1. ZOZP člen 39. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 23, 26.
povrnitev škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odškodninska odgovornost – ravnanje neznanega tovornega vozila – razsutje tovora (pšenice) na nadvozu – stanje javnih cest – redno vzdrževanje prometnih površin – čiščenje cest – intervencijski ukrepi – opustitev vzdrževalca ceste – prometna nesreča – padec z motornim kolesom – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – predvidljivost nastanka škode – pretrganje vzročne zveze – deljena vzročnost – soprispevek oškodovanca – sorazmerno zmanjšanje odškodnine – vmesna sodba – oblikovanje izreka vmesne sodbe
Med razsutjem pšenice s strani neznanega voznika po cestišču in škodnim dogodkom (prometno nesrečo, v kateri je tožniku nastala škoda) obstaja pravno relevantna vzročna zveza, saj brez razsutja pšenice s strani neznanega tovornega vozila (kar je ustvarilo nevarno situacijo) škoda ne bi nastala. Opustitev delavcev zavarovanca drugo tožene stranke ni pretrgala vzročne zveze. Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem neznanega tovornega vozila in kasnejšo prometno nesrečo bi bila pretrgana le, če bi kasnejše ravnanje neodvisno od prvega ravnanja povzročilo enako škodo.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063207
ZZavar člen 219, 219/1, 219/2, 219/3, 224, 224/1, 224/2. OZ člen 12, 51, 51/1, 837, 846, 847, 849, 849/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju - odpoved pogodbe - sklenitev zavarovalne pogodbe - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj - pravni temelj - relativnost obligacijskega razmerja - pravica do plačila - odplačna narava posredniške pogodbe - zavezanec za plačilo - naročitelj - obličnost pogodbe - dospelost plačila provizije - neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice - poslovni običaji - tuja poslovna praksa
224. člen ZZavar ne daje podlage za sklep, da obstaja neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice glede plačila provizije, ko se z zavarovalcem ne dogovori ničesar. Pričetek veljavnosti zavarovalne pogodbe in odsotnost dogovora med zavarovalcem in zavarovalnim posrednikom nista tisti pravni dejstvi, ki bi predstavljali pravni temelj nastanka obveznosti zavarovalnice, da zavarovalnemu posredniku plača provizijo.
Zavarovalni posrednik se v odsotnosti svojega dogovora z zavarovalnico glede plačila provizije ne more naslanjati na pravice in obveznosti, kot izhajajo iz pogodbe med zavarovalcem in zavarovalnico, saj slednja ureja le njuno medsebojno razmerje.
Neutemeljeno je sklicevanje na tujo poslovno prakso, v kolikor stranka ne uspe utemeljiti, da so se enaki običaji uveljavili (ustalili) tudi na območju, na katerem sama deluje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083794
OZ člen 82, 82/2, 921, 943, 966. ZPP člen 253, 286.
pogodba o avtomobilskem zavarovanju (AO plus) – splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe – zvin vratne hrbtenice – medicinsko ugotovljena poškodba – razlaga spornih določil – zdravstveni zaplet (komplikacija) – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – ustno mnenje – ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
Ker je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice, vendar pa pri tem ni bila medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc večji od treh milimetrov, do nevrološke komplikacije (pojav posttravmatskega torticollisa) pa je prišlo v posledici utrpelega zvina vratne hrbtenice in ne neodvisno od njega (če tožnik v nesreči ne bi utrpel zvina vratne hrbtenice, tudi do posttravmatskega torticollisa ne bi prišlo), po Splošnih pogojih ni krita niti škoda, ki je tožniku nastala zaradi te komplikacije.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjskih premičnin – splošni pogoji – trditve o dejstvih – pogodbeno pravo – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – načelo iura novit curia
Pogodbeno pravo lahko sodišče uporabi le, če ga ugotovi po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) dejstva. Dejstva pa lahko ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o njihovi vsebini, in v primeru, da je vsebina sporna, na podlagi dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagali (7. člen ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073680
OZ člen 131, 131/1, 159, 164, 164/1, 169, 171, 171/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2. ZPP člen 163, 163/2.
spor majhne vrednosti – odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – zdrs snega s strehe na vozilo – neskrbno ravnanje – odgovornost lastnika stavbe – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – strošek nadomestnega vozila – načelo naravne restitucije – načelo popolne kompenzacije – dvojne zakonske zamudne obresti – povrnitev potnih stroškov pooblaščencu, ki ni odvetnik – neustrezna specifikacija pravdnih stroškov
Odgovornost imetnika stavbe za zdrs snega se presoja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti.
V vremenskih razmerah odjuge in taljenja snega je nevarnost zdrsa snega s streh objektivno predvidljiva in celo večja kot je v času sneženja, ko se sneg še sprijema.
Določbe Splošnih pogojev so ne le v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena ZVPot), temveč tudi v nasprotju s tistim, kar je tožnik na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe utemeljeno pričakoval od tožene stranke (primerjaj s 3. alinejo 1. odstavka 24. člena ZVPot), če bi se štelo, da zavarovalni primer ni nastopil, ker so bili ključi od stanovanja pridobljeni v vlomom v avto in ne v „zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih“, kot to določa 6) točka prvega odstavka 13. člena Splošnih pogojev.
regres zavarovalnice – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode – dokazna ocena – procesno dokazno breme
Nalet na spredaj vozeče vozilo je dejanje, ki je zelo verjetno pogojeno z alkoholnim opojem – npr. zaradi prizadetih sposobnosti zaznavanja, razumevanja, reagiranja, nekritičnosti do nevarnosti. Ugotovljen ni bil noben drug vzrok za tožnikov nalet v pred njim vozeče vozilo. Vse to pomeni, da je dokazno breme, ki je na tožeči stranki, prevaljeno na toženca, ki bi moral sodišče prepričati, da alkoholiziranost na njegovo ravnanje ni vplivala.
Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost stranke
Z vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.
Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Za znesek dogovorjene odbitne franšize tako toženka ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082632
OZ člen 179, 270, 270/1, 285, 285/2, 299. ZOZP člen 20a.
odmera odškodnine - odškodninska obveznost - plačilo odškodnine - upoštevanje delnega plačila - valorizacija delnega plačila - matematična operacija - pravilna uporaba materialnega prava - izračun po uradni dolžnosti - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko zneska že plačane odškodnine ni valoriziralo. Pri delnem plačilu je namreč pomembno, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala. Valorizacija delnega plačila pomeni le matematično operacijo, ki omogoča pravilno uporabo materialnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0063179
ZZavar člen 221, 223, 224, 225, 225/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju – posredovanje pri sklepanju in obnovi zavarovalnih poslov – obveznost plačevanja provizije – odpoved pogodbe – posredniška pogodba z zavarovalcem – pisen dogovor med naročnikom in posrednikom – argument po nasprotnem razlogovanju – zavarovalna premija – administrativni del premije – stroški zavarovalnega posrednika – pooblastilo dano posredniku – poslovni odnos med posrednikom in zavarovalnico – višina premije – soglasje volj – poslovni običaji – splošna poslovna praksa
Zavarovalnica morebitne stroške provizije za posredovanje vračuna v višino premije, premijo pa plača zavarovalec. Tega ne spremeni dejstvo, da je med zavarovalnico in posrednikom sklenjena pogodba, kjer je določeno, da v primeru sklenitve zavarovalnega posla zavarovalnica posredniku plača provizijo. To samo pomeni, da se posrednik z naročiteljevim pooblastilom dogovori z zavarovalnico o strošku svojega dela, ki mu ga ob sklenitvi ali obnovi zavarovalnega posla plača zavarovalnica, črpa pa ga iz premije, ki jo plača zavarovalec.
Zavarovalnica nima zakonske obveznosti, da avtomatično plačuje provizijo posredniku, ko pride do sklenitve zavarovalnega posla, pri katerem je posrednik posredoval za naročnika (zavarovalca). V tem primeru je posrednik upravičen do plačila provizije s strani zavarovalca, o čemer pa se morata izrecno in pisno dogovoriti. Posrednik deluje po pooblastilu (naročilu) zavarovalca. Smiselno je, da mora zavarovalec, ki si izbere posrednika, računati na to, da bodo s posredovanjem nastali dodatni stroški (provizija oziroma honorar).
V primeru, da posrednik in naročnik (zavarovalec) nista izrecno in pisno določila plačila za posredovanje, se posrednik glede svojega plačila za posredovanje, ki ga bo plačal zavarovalec v obliki višine premije, dogovarja (oziroma se je dogovoril) z zavarovalnico. Naročnik tako pooblašča posrednika, da mu stroške posredovanja izplača zavarovalnica, na način, kot je z njo dogovorjen, kar pa se bo de facto poznalo v višini premije v njenem administrativnem delu.
Ni videti pravne podlage, zakaj sklenitelja zavarovanja (naročnika/zavarovalca) ne bi smeli bremeniti stroški posredovanja, ki ga je prav on naročil. Zavarovalec bi lahko zavarovanje sklenil tudi brez njegove pomoči in bi si s tem prihranil stroške.
V primeru, da medsebojne pogodbe zavarovalnica in posrednik nimata, je vprašanje plačila (nagrade/provizije) na strani naročnika, ki je posredovanje naročil.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z argumentacijo sodišča prve stopnje, ki pravilno poudarja, da je tožeča stranka vedela za svojo dokazno breme glede časa nastanka škode, kar naj bi dokazovala s pričo, katere zaslišanje je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja, da je očitno, da je tožnica ta dokazni predlog podala na podlagi dopisa inštituta z dne 22. 7. 2014, takšna sicer nedopustna stranska spodbuda pa seveda ne opravičuje stranke glede presoje morebitne pravočasnosti njenih dokaznih predlogov.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo bistvo neskrbnega ravnanja posrednika – posrednik stranki ni predstavil vseh, iz Splošnih pogojev izhajajočih okoliščin in možnih posledic odločitev, ki jih je predlagal, čeprav jih je poznal, ali bi jih vsaj moral poznati, te odločitve pa za tožečo stranko niso predstavljale iskanja njenega največjega interesa.