Ker je zavarovalnica na zavarovalni polici napisala, da je začetek kritja določen z datumom in uro, sklenitev pogodbe pa je bila na drugi datum, ne more zavarovalnica trditi, da je bil pričetek zavarovalnega kritja vezan na plačilo premije. V zavarovalni polici namreč piše, da bo premija plačana po izstavitvi fakture, na fakturi pa je bil dan še rok do konca meseca. Zato ni mogoče uporabiti posledice neplačila premije po prvem odstavku 937. člena OZ. Gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Vendar ker zavarovalnica ni izpeljala predvidenega opominjevalnega postopka, ne pride v poštev niti uporaba tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Zavarovalno kritje je teklo od dogovorjenega datuma in tudi nastop zavarovalnega primera pred plačilom premije, na to ne more vplivati.
Zavarovanje odgovornosti je posebna vrsta premoženjskega zavarovanja, katerega namen je varstvo zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki in hkrati zaščita oškodovanca. Zavarovalnica izplača v okviru pogodbeno dogovorjene obveznosti odškodnino namesto zavarovanca, seveda ob izpolnjenih vseh predpostavkah civilnega delikta. Njena obveznost je podana torej le, če je podana odškodninska obveznost povzročitelja škode.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060870
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 216, 216/1. ZOZP člen 20a.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zlom leve petnice – povrnitev premoženjske škode – odškodnina iz naslova potnih stroškov – kilometrina – odločanje po prostem preudarku – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – tek zamudnih obresti
Utemeljena je graja višine odškodnine iz naslova potnih stroškov v znesku kilometrine po 0,37 EUR na kilometer. Pritožbeno sodišče je višino cene prevoza določilo z uporabo 1. odstavka 216. člena ZPP. Ob tem se je odločilo za ceno v višini 8 % litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov v času izdaje prvostopne sodbe, kar predstavlja znesek, ki ga kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kadar ne obstoji javni prevoz, dobijo javni uslužbenci. Glede na 562 km opravljenih poti v zvezi z zdravljenjem, predstavlja odmera za to postavko 60,69 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke za to vrsto škode neutemeljen, saj je odgovorna oseba dolžna izplačati zgolj takšen znesek odškodnine, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja, in s plačilom odškodnine oškodovanec ne sme biti neupravičeno obogaten. Ker tožnik ni podal trditev, da bi mu nastala višja škoda, kot je strošek bencina ob običajni porabi vozila 8 litrov na 100 km, do večjega zneska iz naslova potnih stroškov ni upravičen.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - zapornik je pogoltnil nož in vilice - neustrezno ravnanje osebja zavoda - nudenje oskrbe - protipravno ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve za povzročeno škodo - začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalna pogodba o zavarovanju odgovornosti med prvo toženo in drugo toženo stranko ne krije tožniku nastale škode. Ta namreč ni posledica nenadnega in presenetljivega dogodka, ki bi izviral iz dejavnosti ZPKZ.
Po določilu 1. odstavka 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, kar glede na ustaljeno sodno prakso pomeni, da zastaranje začne teči, ko bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera mogel ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme – posebni pogoji zavarovanja – določila v zavarovalni polici – razlaga pogodbenih določil – razlaga pogodbe – kraj zavarovanja
Prvostopenjsko sodišče je zmotno zaključilo, da so določila Posebnih pogojev „Oprema 04/05“ glede tega, na katerem kraju bo škodni dogodek predstavljal zavarovalni primer, jasna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016514
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 963, 963/1.
regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izmikanje preiskavi - kasko zavarovanje - uporabnik vozila - voznik zavarovanega vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - dokazna ocena - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Škodo je z nepravilno vožnjo povzročil prvi toženec, ki je trdil le to, da ni bil vinjen. Podane so vse predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza). Obstoj krivde se domneva. Prvi toženec bi zato moral dokazati, da ni kriv za nastalo škodo.
Plačilni nalog je dokaz, s katerim bi bilo plačilo mogoče dokazati, ni po edini dokaz, ki dokazovanje plačila omogoča. Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo posameznih dokazov oziroma posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083716
ZPP člen 8, 14, 249, 249/1, 254. OZ člen 131, 965.
direktna tožba oškodovanca – ustavitev postopka o prekršku – vezanost pravdnega sodišča na odločitev prekrškovnega sodišča – dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – zaslišanje izvedenca – nagrada izvedenca – pravica izvedenca do nagrade – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
V drugem postopku pridobljeno izvedensko mnenje je lahko v pravdnem postopku dokaz le, če stranki s tem soglašata. Če ne, se lahko mnenje izvedenca iz drugega postopka upošteva le v okviru trditvene podlage strank.
Izvedenec ima po 1. odstavku 249. člena ZPP pravico do nagrade za opravljeno izvedensko delo. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na to pravico izvedenca ne vpliva.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
Merilo za presojo pravilnosti ravnanja mandatarja so naročiteljevi interesi. Povsem mora paziti nanje in posel opraviti pod pogoji, ki so za naročitelja najbolj ugodni. Upoštevati mora tiste naročiteljeve interese v zvezi z opravo (izvršitvijo) posla, za katere ve oziroma bi zanje moral vedeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083116
ZOZP člen 7.
regresni zahtevek zavarovalnice – zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – ekskulpacija zavarovanca – dokazno breme
Ker se toženka ni odzvala vabilu na zaslišanje, ni založila za izvedenca avtomobilske stroke, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da ni zakrivila prometne nesreče. Ker je policija odredila odvzem krvi, izvidi pa so pokazali vinjenost, so izpolnjeni pogoji, da mora toženka po 7. členu ZOZP povrniti povzročeno škodo, katero je zavarovalnica izplačala oškodovancu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083121
OZ člen 921. ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznih predlogov – prekluzija – substanciranje dokaznega predloga
V pravdnem postopku ima vsaka stranka pravico do predlaganja dokazov in tudi pravico do izvedbe le-teh. To pa še ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
povrnitev škode - regresni zahtevek - solidarni dolžniki - regres plačnika - odgovornostna zavarovalnica - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - napačna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je oškodovanki odškodnino izplačala kot odgovornostna zavarovalnica svojega zavarovanca. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060790
ZPP člen 11, 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. OZ člen 83.
izvedensko mnenje – pisno izvedensko mnenje – obravnavanje dokaza na naroku – načelo ekonomičnosti – odpoved glavni obravnavi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nekonkretiziran pritožbeni očitek – kršitev pravice do izjave – razlaga splošnih pogojev zavarovanja – nejasna določila v posebnih primerih
Sodišče lahko stranki ob vročanju izvedenskega mnenja opozori na možnost, da se v primeru, če ne bosta predlagali zaslišanja izvedenca ali podali pripomb na mnenje, odpovesta obravnavanju tega dokaza na naroku. Tako ravnanje je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. Pritožnik ima načeloma prav, da v primeru, ko stranka molči/se ne odzove na tako opozorilo sodišča, sodišče ne sme šteti, da se je stranka obravnavanju odpovedala. Take sankcije ZPP namreč ne predvideva, v 279.a členu pa zahteva celo pisno izjavo o odpovedi. Vendar pa pritožnik ne pojasni, zakaj bi bil ponoven (tretji) narok za glavno obravnavo smiseln. V pritožbi ne reče niti tega, da je želel, da bi se izvedensko mnenje na naroku prebralo in s tem zagotovilo načelu neposrednosti. Nekonkretizirani pritožbeni očitki zato ne utemeljujejo pritožbene teze o kršitvi 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ni podana kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj pritožnik ne pove, glede česa mu je bila možnost obravnavanja odvzeta.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082561
OZ člen 154, 179, 182, 371, 372. ZOZP člen 19, 20a. ZPP člen 216, 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - pravična denarna odškodnina - popolna odškodnina - invalidnina - poškodbe hrbtenice in reber - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - skaženost - compensatio lucri cum damno - upoštevanje invalidnine pri odmeri pravične denarne odškodnine - kapitalizacija invalidnine - denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - valorizacija denarnih obveznosti - valorizacija akontacije odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - izgubljeni zaslužek - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - dokazovanje škode - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - metodološka dokazna ocena - tek zamudnih obresti
Metoda in odločitev nižjega sodišča, ki je ugotavljalo pravično denarno odškodnino, nato pa vso invalidnino kapitaliziralo, sta zmotni. Upoštevaje tožnikovo odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti in invalidnino, katero je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je treba odšteti iz naslova že prejetih zneskov in bodočih zneskov, največ 6.000,00 EUR. Zmotno meni pritožba, da se v primerljivi sodni praksi v podatkovni bazi NEGM skrivajo že vštete invalidnine, ko gre za primerljive odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V vsakem primeru iz objavljene sodne prakse, je moč ugotoviti, kdaj je sodišče upoštevalo invalidnino, kdaj pa tožniki niso prejemali teh dohodkov oziroma tožene stranke niso podale ustreznega ugovora.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082563
ZOZP člen 2a, 7, 15. OZ člen 186.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - splošni zavarovalni pogoji
Toženka, ki je bila lastnica vozila, a ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic, če ji sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082560
ZPP člen 200, 200/3. ZOZP člen 7. OZ člen 149, 171, 171/1.
prometna nesreča - sopotnik v vozilu - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - obseg škode - izvedensko mnenje - pravnorelevantna vzročna zveza - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - stranska intervencija - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravovarstveni interes - dokazovanje z izvedencem
Ločiti je treba vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in škodnim dogodkom, od vzročne zveze med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je posledica tega dogodka. Tožnik ni bil voznik in zato ni mogel ničesar prispevati k nastanku škodnega dogodka. Je pa tožnik (zaradi pristanka na vožnjo z opitim voznikom in zaradi neuporabe varnostnega pasu) najbrž bistveno prispeval k obsegu svoje škode.
Sodišče prve stopnje je zanemarilo vprašanje vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in tožnikovimi poškodbami. Izvedenci medicinske stroke niso podali svojega izvida in mnenja o tistih poškodbah in njihovih posledicah, ki bi jih varnostni pas lahko preprečil, oziroma o tistih poškodbah in posledicah, ki bi nastale, tudi če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Dokler ni jasno, v kakšnem obsegu toženka odgovarja za obravnavano škodo, ni mogoče razpravljati o višini odškodnine.
Toženka bo s pravnomočno sodbo v tej pravdi znova pridobila možnost uveljavljati (nov) regresni zahtevek zoper svojega zavarovanca. Če bo toženka obsojena na plačilo dodatne odškodnine tožniku, bo to dejstvo vplivalo tudi na pravni položaj stranskega intervenienta, ki ima zato interes, da se v tej pravdi razčistijo vsi ugovori, ki vplivajo na obseg toženkine odgovornosti in višino odškodnine.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – zavarovanje pred odgovornostjo – delavec – tretji – zavarovanje odgovornosti izvajalca gradbenih del – naročnik – glavni izvajalec gradbenih del – razlaga pogodbe – jasno pogodbeno določilo
Tožnik je svoje delo preko svojega delodajalca opravljal zaradi gospodarskih interesov zavarovanca toženke. Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah povedalo, da delavcu za škodo pri delu ni odgovoren le njegov delodajalec, temveč tudi naročnik oziroma glavni izvajalec gradbenih del, v čigar gospodarskem interesu je delavec, sicer preko svojega delodajalca, opravljal svoje delo. V konkretnem primeru je tožnik delo opravljal na višini, ki predstavlja nevarno dejavnost. Z nevarno dejavnostjo se je ukvarjal zavarovanec toženke (kot investitor gradnje). Tožnik je bil torej poškodovan pri delu, ki ga je šteti za dejavnost toženke (kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje). Svoje delo je torej opravljal v gospodarskem interesu zavarovanca toženke. Zato ga, četudi kot delavca podizvajalca, ni mogoče šteti kot tretjo osebo v smislu določbe 1. točke 1. člena Splošnih pogojev, temveč za delavca v smislu 1. točke 2. člena le-teh, torej za delavca oziroma drugo osebo, ki dela za zavarovanca.