CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076555
ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje - odločanje brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – predčasna prekinitiev zavarovanja – vrnitev zavarovalnih premij
Stranka mora narok zahtevati že v vlogah, ki so v postopku v sporih majhne vrednosti dopustne.
Stranka s tem, ko jo je sodišče pozvalo, da se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, ni pridobila nekakšne posebne pravice do izvedbe naroka (ne glede na zakonske pogoje) in še manj priložnosti, da vloži tretjo pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Zavarovalnica v primeru prekinitve zavarovanja lahko vplačano premijo vrne le tistemu, ki jo je vplačal (zavarovalcu in leasingojemalcu) in ne zavarovancu (in leasingodajalcu).
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073062
ZPP člen 216. OZ člen 179, 943, 943/1. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3, 4.
uporaba tujega prava – pravo BiH – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stalno bivališče oškodovanca – okoliščina, ki vpliva na odmero odškodnine – življenjski standard
Očitno je, da bosansko materialno pravo dopušča upoštevanje kraja bivališča tožeče stranke kot ene od okoliščin za prisoditev pravične denarne odškodnine. Tudi sodna praksa slovenskih sodišč dopušča upoštevanje te okoliščine. Pritožba nima prav, da se ne bi smelo upoštevati prebivališče na ozemlju z višjim življenjskim standardom kot okoliščin, ki vpliva na odmero odškodnine.
Drugače kot v Republiki Sloveniji pa se Federaciji BiH odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Slovensko sodišče, če uporablja inozemsko pravo, mora uporabiti tudi inozemsko sodno prakso, če mu je ta dostopna.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076572
OZ člen 149, 153, 153/2.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – vzročna zveza – prometna nezgoda – ovira na cesti – pravni standard
Pojem »nevarna stvar/dejavnost« je pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti v vsakem konkretnem primeru posebej, presoja o tem pa nujno sega na področje materialnega prava, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tožniku ni potrebno izrecno navajati pravnih pojmov kot sta nevarna stvar ali objektivna odgovornost, če sodišče o izpolnjenosti pravnega standarda lahko odloči na podlagi sicer zatrjevanih dejstev in ugotovljenega dejanskega stanja.
Povprečno skrbna pogodbena stranka bi se s pogoji, pod katerimi je bil dodatek k zavarovalni pogodbi sklenjen, preden je dodatek podpisala, o njem in v njem navedenih (novih) splošnih pogojih predhodno poučila, splošne pogoje bi tako lahko (če jih, kot zatrjuje, ni prejela že ob dodatku) pridobila pri toženi stranki. Če tega ni storila in je dodatka podpisala, ne da bi se seznanila tudi z vsebino novih splošnih pogojev, mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Za uporabo splošnih pogojev ni potrebno, da je bila tožeča stranka z njimi („vsebinsko“) seznanjena, zadostuje že, da bi so ji morali biti znani.
Zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera.
Če svojim strankam tožeča stranka ni izplačala odškodnine v višini 9.493,33 EUR, ji manjko v premoženju v tej višini ni nastal. Tako se izkaže odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zaradi neizkazanega zatrjevanega nastanka škode pravilna
Zapustitev kraja dogodka, ne da bi voznik posredoval svoje podatke, predstavlja samostojen razlog za izgubo zavarovalnih pravic. Zavarovanec se takšne pravne posledice lahko reši le, če dokaže, da za zapustitev kraja dogodka ni kriv. Ker se sodišče do takšnih navedb toženca ni opredelilo, je podana procesna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077283
OZ člen 5, 164 – 185, 299, 299/2, 943.
zakonske zamudne obresti – presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka – dolžnikova zamuda – rok za izpolnitev – nastop zamude – zapadlost – direktna tožba oškodovanca
Nastop zamude, katere objektivna posledica je tek zamudnih obresti, ni v posebnih pravilih o povrnitvi škode urejen drugače, kot ga ureja splošno pravilo. Posebej je sicer urejena zapadlost (pa še to v razdelku o povrnitvi premoženjske škode), vendar pa zapadlosti ni mogoče enačiti z zamudo. Od zapadlosti ter od ravnanja upnika in dolžnika po trenutku zapadlosti pa je odvisen nastop zamude.
Glede teka zamudnih obresti v obravnavani zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ. To določilo se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca.
Odpovedni rok že po logiki stvari predpostavlja, da so zavarovani tisti predmeti, oziroma nevarnosti, ki so bili zavarovani v času do odpovedi, kar pomeni, da se premije za čas odpovednega roka obračunajo na podlagi podatkov iz zadnjega obračuna pred odpovedjo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je na toženi stranki dokazno breme, da je bil morda kateri od zavarovanih predmetov odtujen in uničen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077316
ZOR člen 200, 203. OZ člen 376.
AO plus zavarovanje – opredelitev prometne nesreče – poškodbe po prometni nesreči – omrzline – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - višina pravične denarne odškodnine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Omrzline, ki jih je utrpel tožnik po prometni nezgodi med čakanjem na pomoč, so v pravnorelevantni vzročni zvezi s prometno nesrečo in jih je torej treba obravnavati kot poškodbe, ki jih je tožnik utrpel v prometni nesreči.
avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – razlaga splošnih pogojev - dejanska vrednost zavarovane stvari – osnova za ugotavljanje višine škode - izvedenec avtomobilske stroke – pravno vprašanje
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ker ni angažiralo izvedenca avtomobilske stroke, saj je sporno vprašanje, to je vprašanje o tem, kaj je osnova za ugotavljanje višine škode, pravno vprašanje. Pravna vprašanja pa rešuje sodišče in ne izvedenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071482
OZ člen 932, 932/3, 933, 933/1. ZPP člen 243, 339, 339/1.
zavarovalnina – poškodba komolca – stopnja omejenosti gibanja – pravni standard – izvedenec medicinske stroke – odstotek invalidnosti – sprememba bivališča – navedba neresničnih podatkov – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pri pojmu lažja, srednja oziroma težja omejenost gibanja gre za pravni standard, za konkretizacijo katerega je potrebno znanje s področja medicine. Brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke, ki ga je predlagal tožnik, ni mogoče zaključiti, kakšno stopnjo omejenosti predstavlja gibljivost komolca 0-20-130 stopinj, ki izhaja iz zdravstvene dokumentacije, s tem pa tudi ne odstotka invalidnosti.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068846
ZOZP člen 7, 21. OZ člen 142, 142/4, 151, 152, 152/4. ZPP člen 8.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odvzem vozila s strani nepooblaščene osebe – odgovornost staršev za otroke – odgovornost imetnika nevarne stvari – uporaba vozila s strani mladoletnika – dokazna ocena
Ker je v konkretnem primeru dokazni postopek pokazal, da toženka vozila ni prostovoljno izročila v uporabo svojemu mladoletnemu sinu, ni prišlo do kršitve zavarovalne pogodbe, zato je regresni zahtevek zoper njo na tej podlagi neutemeljen.
Ker toženka vozila ni zaupala v uporabo svojemu sinu, ni podana odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo, ki nastane od nje. Ker je bilo toženki vozilo brez njene krivde odvzeto na protipraven način, za povzročeno škodo ne odgovarja.
Po določbi 5. točke prvega odstavka 16. člena AUVB 95 so iz zavarovanja izključene nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Izhajajoč iz navedene določbe ne izhaja, da so iz zavarovanja izključene nezgode, katere zavarovanec utrpi pri storitvi le naklepnega kaznivega dejanja, kot navaja pritožba. Do takega zaključka tudi ni mogoče priti na podlagi splošne določbe 6. člena AUVB 95, ki določa, da je nezgoda od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje nenadno, mehansko ali kemično od zunaj na njegovo telo in ima za posledico telesno poškodbo ali smrt. Povzročitev prometne nesreče po krivdi zavarovanca namreč ne predstavlja nezgode, ki je od volje zavarovanca neodvisna. Nasprotno, povzročitev prometne nesreče vsebuje tudi voljni element – malomarnost zavarovanca, zaradi katere je opustil dolžno ravnanje v javnem prometu in povzročil prometno nesrečo.
Sporna škoda je nastala med trajanjem prevoza, na prikolici, ki je bila kot prevozno sredstvo navedena na mednarodnem tovornem listu. Okoliščina, ali je bila prikolica v trenutku nastanka škode fizično pripeta na vlečno vozilo ali ne, zato ni odločilna. Z zavarovalno pogodbo je bila krita tudi vtoževana škoda.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068851
ZPP 151, 151/1, 154, 154/2, 158, 159, 159/1, 286b. OZ člen 921, 1050, 1051, 1051/1.
zavarovalna pogodba – AO+ zavarovanje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zlom reber – zlom ključnice – stroški postopka – delno plačilo – delni umik – sodna poravnava
Oškodovanec je v škodnem dogodku utrpel zlom reber in zlom ključnice. Pravična denarna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) znaša 19.5000 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068889
ZOZP člen 7. ZPP člen 14, 244, 244/1. ZVCP člen 49, 49/2, 130, 130/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka - izvedenec cestnoprometne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Prvo sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati izvedenskih mnenj, ki sta bili izdelani v kazenskem postopku, saj je navedenima mnenjema tožeča stranka ves čas nasprotovala in predlagala postavitev novega izvedenca. V pravdnem postopku izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče.
Toženec ne bo dolžan povrniti dela izplačane odškodnine, če bo dokazal, da je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka, zaradi katerega toženčeva vinjenost ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
odškodnina v obliki denarne rente – kapitalizirana renta – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – izhodiščni datum – zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zavarovalno vsoto, ki je veljala v času škodnega dogodka z dne 18.11.1994, v višini 12.000.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi varstva oškodovancev pravilno valoriziralo to vsoto od dne 14. 6. 1994 na čas sojenja. S tem je nedvomno zadoščeno v sodni praksi oblikovanemu stališču, da se za valorizacijo zavarovalne vsote vzame kot izhodiščni datum dan uveljavitve odloka (in ne dan škodnega dogodka).
Vprašanje višine zavarovalne vsote je vprašanje uporabe materialnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072999
ZPP člen 2.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti – načelo dispozitivnosti – vezanost na zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku prisoditi zavarovalnino za 5% invalidnost, ker je pri tožniku ugotovilo tudi invalidnost zaradi omejene gibljivosti hrbtenice v višini 5%, ki je toženka pred pravdo ni priznala in tožniku posledično iz tega naslova tudi ni ničesar izplačala. Tožbenega zahtevka s tem ne bi prekoračilo.
Toženec kot sklenitelj zavarovalne pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubi kritno pravico po 6. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev le, če vozilo v času nezgode ni imelo veljavnega tehničnega pregleda. Določba 6. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev je jasna in izraža nedvoumno voljo pogodbenih strank, da za dogovorjeno izgubo kritnih pravic zavarovanca zaradi tehnično hibnega vozila štejeta le situacijo, če vozilo v času prometne nesreče ni imelo veljavnega tehničnega pregleda.