CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056221
OZ člen 131, 179, 271, 921, 925, 936, 937, 963, 963/1. ZPP člen 8.
regresna pravda - regresna pravica zavarovalnice - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - plačevanje zavarovalne premije - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - elementi pogodbe - obveznost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo - protipravno ravnanje - fizični napad - vzročna zveza - krivda - domneva krivde - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi obračuna premije pravilno zaključilo, da tožničino izplačilo odškodnine temelji na sklenjeni zavarovalni pogodbi. Že iz vsebine obračuna namreč izhaja, da je tožnica zavarovancu (oškodovančevemu delodajalcu) premijo zaračunala na podlagi zavarovalne police. Ker pa je zavarovalna pogodba sklenjena, ko je podpisana zavarovalna polica (925. člen OZ2), tudi to sodišče ne dvomi v obstoj pogodbene pravne podlage. Poleg tega je zmotno pritožbeno stališče, da obračun premije kot listina obstoja zavarovalne pogodbe ne dokazuje. Naše civilno dokazno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega je plačilo premije, ki se vrši v dogovorjenih rokih (936. člen OZ), bistveni element zavarovalne pogodbe (921. člen OZ); tudi obveznost zavarovalnice izplačati odškodnino je pogojena s plačilom zavarovalne premije (937. člen OZ). Da tožničin zavarovanec premije ni plačeval, toženec ni zatrjeval.
V skladu z 271. členom OZ lahko obveznost izpolni tudi tretji (ne le dolžnik), ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena OZ z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem. V skladu s prvim odstavkom prej omenjenega člena z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem.
Čeprav sta vprašanji protipravnosti in vzročne zveze največkrat povezani, gre za dve samostojni predpostavki, ki se ugotavljata vsaka posebej.
požar v zavarovanem objektu - odločanje po prostem preudarku - zaslišanje priče - dokazi in dokazna ocena
Procesnega pomena izven pravde pridobljenega mnenja Ž. V. ni bilo mogoče obiti z njegovim zaslišanjem, njegovo izpovedbo v svojstvu priče pa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da se ne ukvarja s cenitvami, ustrezno dokazno ocenilo.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - motorno vozilo - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - pravica do odškodnine - razlaga zakonske določbe - metode razlage - vožnja po dirkališču (avtodromu) - športna vožnja - organizacija športne prireditve
Ker je šlo za izvedbo športne prireditve, za izvajanje katerih je imel najemodajalec (upravljalec objekta) registrirano ustrezno dejavnost, sama športna prireditev pa je potekala na avtomotodromu kot športnem prizorišču, ki ni del javnega cestnega omrežja, za izvedbo te prireditve po naravi stvari same ni moglo biti aktualno pridobiti še posebno "uradno dovoljenje" pristojnega upravnega organa (kot v primeru, ko gre za izvedbo športne prireditve na javni cesti), saj je šlo za izvedbo športne prireditve v sklopu opravljanja redne registrirane poslovne dejavnosti najemodajalca kot upravljalca športnega dirkališča.
Pravilna je ugotovitev prvega sodišča, da tožnikov zahtevek ni utemeljen, ker je izključen iz zavarovalnega kritja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00050103
OZ člen 371, 372.
škodni dogodek - izliv vode - odprava škode - škoda zaradi poškodovanja stvari - zavarovalna pogodba - dokaz s sodnim izvedencem - strokovna ocena - določila splošnih pogojev - načelo zaupanja - načelo monetarnega nominalizma - valorizacija denarne terjatve
Izvedenec je strokovnjak, ki poda strokovno oceno, pravno oceno pa je na podlagi strokovnih ugotovitev pristojno podati sodišče.
Valorizacija denarnih obveznosti, ki je nasprotje monetarnega nominalizma, je sicer dopustna v primeru ustreznega dogovora. V obravnavani zadevi pa iz zavarovalne pogodbe vključno s splošnimi in posebnimi pogoji takšen dogovor ne izhaja.
odškodninski zahtevek pri zavarovalnici - nastanek škodnega dogodka - splošni pogoji zavarovanja - splošni in posebni zavarovalni pogoji - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - odgovornost lastnika nepremičnine - (ne)zavarovana škodna nevarnost - stanje nepremičnine - zavarovalno kritje - razlaga pogodbenega določila - nejasno določilo
Med pravdnima strankama ni bilo sporno določilo v delu, ki določa, da mora iti za nenaden in presenetljiv dogodek (nesrečo). Sporno pa je bilo določilo 5. člena Posebnih pogojev v njegovem drugem delu. Tožena stranka je menila, da so z zavarovanjem kriti le škodni dogodki, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so vzročno povezane s protipravnimi opustitvami zavarovanca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino kot njen lastnik. Iz zgoraj povzete določbe Posebnih pogojev je z jezikovno razlago besedila mogoče razbrati, da mora biti škodni dogodek povezan s stanjem nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine. Drugače kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče meni, da je podano zavarovalno kritje po Posebnih pogojih tožene stranke, saj gre za nejasno (večpomensko) določilo, ki ga je treba razlagati v korist druge, šibkejše stranke, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini (83. člen OZ).
Stanje nepremičnine, za katerega lahko na podlagi zakona odgovarja tudi zavarovanka toženke kot njena lastnica in uporabnica, je bilo nedvomno vzrok nastalemu škodnemu dogodku. Dejstvo, da so bila tla v tistem trenutku tudi onesnažena z drobci stekla, pa se prav tako nanaša na stanje nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, saj je on tisti, ki je dolžan nepremičnino vzdrževati v stanju, ki je varno tudi za obiskovalce.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - požar - gospodarsko poslopje - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi požiga
V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00049444
ZOZP člen 15.
pojem uporabe vozila - premik vozila - traktor - uporaba traktorja kot delovnega stroja - vožnja motornega vozila - nenadna vzvratna vožnja
Razlago pojma ″uporabe vozila″ v smislu člena 15 ZOZP glede na to, da je do nesreče prišlo pri vzvratni vožnji traktorja oziroma pri vzvratnem premiku traktorja na določeno mesto, je do nesreče prišlo pri uporabi traktorja, skladni z običajno prevozno funkcijo tega vozila.
Premikanje vozila je namreč ena glavnih značilnosti, ki opredeljuje prometno funkcijo vozila. Pri tem pa ni pravno pomembno, ali je to premikanje posledica voznikovega voljnega ravnanja ali pa pride do njega zaradi traktoristovega napačnega upravljanja s traktorjem s priključeno kosilnico.
izključitev zavarovalnega kritja - tatvina motornega vozila - izročitev ključev vozila
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam toženke, da je zavarovalno kritje izključeno, saj je tožnik v skladu z četrtim odstavkom 11. člena Splošnih pogojev izgubil zavarovalne pravice, ker ni izpolnil svoje obveznosti iz 4. točke prvega odstavka 34. člena Splošnih pogojev, saj toženki ob prijavi škode zaradi tatvine vozila ni predložil vseh originalnih in rezervnih ključev vozila, pri tem pa tudi ni uspel izpodbiti domneve, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera.
Pravnomočnost in izvršljivost naloga o prekršku, po presoji pritožbenega sodišča pa tudi način njegove vročitve, za odločitev v tem sporu ni odločilna. Dejstva, ki jih pritožba v povezavi z nalogom o prekršku šteje za odločilna in naj bi jih sodišče ignoriralo, zato ne spreminjajo zaključkov, da katerih je prišlo sodišče prve stopnje. Pomembne so namreč ugotovitve o tem, da se je na kraju nezgode nahajala registrska tablica toženčevega vozila, ki se je tisti dan nahajalo v neposredni bližini kraja nezgode, dejstvo, da si je toženec novo registrsko tablico priskrbel nekaj dni po nezgodi in nenazadnje neprepričljivo spreminjanje izpovedi toženca. Napačno je tudi razumevanje pritožbe v zvezi z vsebino povratnice, iz katere ne izhaja način opravljene vročitve in toženčev podpis. Gre za dokaz, ki v okoliščinah primera, kot je obravnavani, niti sam za sebe niti v povezavi s preostalimi izvedenimi dokazi ne predstavlja dokaza o tem, ali je bilo v nezgodi udeleženo toženčevo vozilo.
Dokazno breme, da toženčevo vozilo v prometni nezgodi ni bilo udeleženo, je bilo, upoštevajoč policijski zapisnik kot javno listino, na strani toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048518
ZPP člen 458, 458/1. ZOZP člen 7.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - pobeg s kraja nesreče - izguba zavarovalnih pravic - regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - regres zavarovalnice
Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov.
Pritožnik izpodbija le dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe. Ker sodbe, ki je izdana v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne (in nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja, pritožbene navedbe ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
Po odškodninskem principu premoženjskega zavarovanja je pogoj za obveznost zavarovalnice izpolnjen z nastankom škode. Navadno škodo pa predstavlja zmanjšanje premoženja. Iz toženkinih splošnih pogojev izhaja, da se je zavarovatelj - toženka, zavezala nadomestiti vrednost oziroma zmanjšanje vrednosti kot posledice izvedene vlomne tatvine (ali poskusa vlomne tatvine) ukradenih, uničenih ali poškodovanih zavarovanih stvari. Splošni pogoji tako nikjer ne določajo, da so zavarovane le stvari, ki jih ima zavarovanec na podlagi prodajne pogodbe ali da morajo te biti plačane, oziroma da škoda nastane šele tedaj, ko oškodovanec plača račun.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo tako obstoj temelja (izguba zavarovančevih (zavarovalnih) pravic iz naslova obveznega zavarovanja v prometu) kot tudi višino prisojene (vtoževane) terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046777
ZPIZ-2 člen 191, 191/1. OZ člen 352, 352/1.
povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda
Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Sodna praksa je tudi za terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, tj. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče, kakršna je konkretna, izoblikovala enotna pravila v zvezi z zastaranjem. In sicer začne tudi zastaranje za povrnitev takšne premoženjske škode teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih tovrstnih škod.
Le v kolikor bi tožnik imel zavarovano nevarnost zloma, bi mu ob nastanku zavarovalnega primera šlo izplačilo nadomestila za zlom na podlagi Tabele zlomov, sicer pa do tovrstnega izplačila ni upravičen.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - zavarovalno kritje - dokazno breme zavarovalnice - izključitev zavarovalnega kritja
Določila 1. člena Splošnih pogojev, kot sestavnega dela Pogodbe o AO+ zavarovanju in kot upoštevno materialnopravno podlago, ki v konkretnem primeru, kjer tožnik od toženca kot zavarovalnice, s katero je tožnikov delodajalec imel sklenjeno za motorno vozilo Pogodbo o AO+ zavarovanju, zahteva povrnitev škode zaradi v prometni nezgodi s tem vozilom utrpelih telesnih poškodb, izključuje uporabo 171. in 185. člena OZ.
Že po pogodbenem določilu je za ugovor (delne) izključitve zavarovalnega kritja trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice (toženca).
Iz zgolj pavšalnih glede navedb izhaja zaključek, da toženec svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z ugovorom izključitve zavarovalnega kritja ni zmogel.
Zviševanje vrednosti vozila zaradi opravljenega tehničnega pregleda je zaradi boljše ocene stanja vozila in posledično manjše amortizacije utemeljeno in skladno s splošnimi pogoji.
Pravilna je odločitev o upoštevanju vrednosti rešenih delov v amortizirani višini na dan ugotavljanja višine škode (na dan izdelave ekspertize), saj gre za odločitev, ki je skladna s splošnimi pogoji.
Zavarovalne vrednosti vozila, od katere se odšteva amortizacija zaradi starosti, prevoženih kilometrov in splošnega stanja vozila po stanju vozila pred nesrečo, pravdni stranki nista z ničemer problematizirali oziroma je to vrednost ob sklicevanju na splošne pogoje izpostavljala celo sama toženka, zato je že na podlagi pravilne uporabe pogodbenega materialnega prava (splošnih pogojev) mogoč zaključek, da je vrednost vozila v času ugotavljanja škode (v času izdelave izvedenskega mnenja) enaka vrednosti v času nastanka škode.
Uporaba drugega odstavka 943. člena OZ je utemeljena le v primerih, ko zavarovalnica (izhajajoč iz standarda dobrega strokovnjaka) izkaže obstoj posebnih okoliščin, da škode ni bilo mogoče ugotoviti prej kot s posredovanjem izvedenca v pravdi. Gre za trditveno in dokazno breme toženke, ki ga toženka v konkretni pravdi ni zmogla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00046918
OZ člen 120, 942, 943, 944, 949, 949/2, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - pogodbena obveznost - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izbira izvajalca storitev - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - dokazno breme glede škode - krajevno običajne cene - splošni pogoji pogodbe - namen premoženjskega zavarovanja - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari
Po polici kasko zavarovanja in splošnih pogojih toženke popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in pošiljanje ponudb izbranega servisa toženki v potrditev pred popravilom vozila ni opredeljeno kot pogodbena obveznost zavarovancev. Njihova neizpolnitev tako ne predstavlja kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi kakorkoli lahko poslabšala položaj tožnikov pri uveljavitvi njihove pravice do zavarovalnine po nastanku zavarovalnega primera oz. bi zanje imela za posledico izgubo zavarovalnih pravic (942. člen OZ). Toženki zato v posledici zavarovančeve izbire nepogodbenega servisa in nepredložitve njegove ponudbe ne pripada niti pravica po lastni presoji omejiti višine stroškov popravila vozila, kot je to v konkretnem primeru storila toženka.
Tožniki bi bili na račun škodnega dogodka lahko obogateni le v primeru, ko bi njihov zahtevek za povračilo škode bistveno presegal razumno povprečje, oziroma ko bi za popravilo vozila izbrali izvajalca, katerega cena kleparskih in ličarskih del bi bistveno odstopala od cen drugih (primerljivih) izvajalcev popravil vozil. Takšnega odstopanja pa v konkretnem primeru toženka ni dokazala.
Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. ZOZP člen 15. ZPrCP člen 88, 88/8.
pojem uporaba vozila - socializacija rizikov - traktor - nakladanje tovora s traktorjem - obvezno zavarovanje motornih vozil
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila traktor in nanj priklopljena nakladalka v funkciji prevoznega sredstva, kar je nenazadnje tudi običajna funkcija traktorja in torej ni šlo le za na traktor vezano proizvajanje pogonske sile. Pravilno je zato zaključilo, da je v obravnavanem škodnem dogodku šlo za uporabo vozila v smislu Direktive in da posledično obstaja zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046632
OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 965, 965/1. ZOZP člen 38. ZPP člen 8, 354, 354/1, 354/2.
prometna nezgoda - trčenje motornega kolesa s pešcem - motorna vozila - škodni dogodek - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca - hitrost vožnje - neprilagojena hitrost - denarna odškodnina - vmesna sodba - stranski intervenient - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - drugo izvedensko mnenje - dokazni predlog - načelo proste presoje dokazov - pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnica ima prav v tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh izvedenih dokazov in sicer do mnenj vseh treh izvedencev cestno prometne stroke. Pri tem ni ustrezno pojasnilo, zakaj je prezrlo mnenje izvedenca C. C., v čem so njegove ugotovitve nasprotujoče in zakaj v neposrednem zaslišanju ni bil prepričljiv. Enako kot v primeru, ko sodišče prve stopnje zavrne dokazni predlog, mora vsebinsko obrazložiti tudi odločitev, ko katerega od izvedenih dokazov ne oceni in ga ne sprejme v dejansko podlago sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046358
OZ člen 964, 964/1. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - napaka odvetnika - vložitev izrednega pravnega sredstva - trditveno in dokazno breme - možnost poplačila terjatve - nastanek škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka na dan 29. 8. 2012 (niti kasneje) ne bi mogla priti do poplačila svoje terjatve iz premoženja družbe A., d. o. o., čeprav bi razpolagala s pravnomočno sodbo o tej terjatvi, saj ni dokazala, niti trdila, da njene nepremičnine na dan 29. 8. 2012 niso bile obremenjene oziroma niso bile obremenjene tako, da se iz njih ne bi mogla poplačati, niti da bi se lahko poplačala iz prilivov na TRR kljub njegovi blokadi. Zato tožeči stranki zaradi strokovne napake odvetnika B. B. škoda ni nastala.