kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - izvršitveno dejanje - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin
V tenorju obtožnega akta je tako v potrebni meri konkretizirano obdolženčevo izvršitveno ravnanje kot prikazovanje oškodovancu, da bo posojeno vrnil, čeprav tega v resnici ni nameraval, kar pomeni lažnivo prikazovanje za posojilno razmerje ključne dejanske okoliščine nameravane vrnitve danega posojila; skupaj z navedbo njunega preteklega poslovnega sodelovanja in vzpostavljenega zaupanja tako opisano aktivno izvršitveno ravnanje obdolženca, usmerjeno v oškodovanca, in navedba izročitve denarnih zneskov obdolžencu s strani oškodovanca v posledici obljub in vzpostavljenega zaupanja pomeni konkretizacijo vzročne zveze med izvršitvenim ravnanjem obdolženca in ravnanjem oškodovanca v lastno škodo kot prepovedano posledico, vse skupaj pa, ko se v tenorju zatrjuje tudi dejanska nevrnitev posojenih zneskov oškodovancu, v zadostni meri konkretizira še goljufivi namen.
zavrženje pritožbe kot prepozne - novo pooblastilo - procesni rok - nepodaljšljivi rok
Novo pooblaščeni zagovornik, odvetnik C. C., namreč ob vložitvi rednega pravnega sredstva ni upošteval, da šteje rok za pritožbo v tem primeru od vročitve prvostopenjske sodbe obdolžencu, ne pa od vročitve drugemu zagovorniku, ki ga je obdolženi pooblastil že prej. Kadar si namreč obdolženi najame (drugega) zagovornika po vročitvi prvostopenjske sodbe, teče rok za vročitev pritožbe po ustaljeni sodni praksi od vročitve sodbe obdolžencu in to ne glede na to, kdaj je pooblastil zagovornika za vložitev pravnega sredstva. V nasprotnem bi lahko rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi se obdolženi za zastopanje odločil pooblastiti (drugega) zagovornika.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - izvršljivost - primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti
Glede podatkov o poslovnih partnerjih, s katerimi je družba prenehala sodelovati v zadnjih treh letih, ne drži, da je izvršilni naslov v tem delu neizvršljiv. Navedena obveznost pomeni predložitev seznama poslovnih partnerjev, s katerimi v zadnjih treh letih dolžnik ni poslovno sodeloval.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4, 220. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/3. URS člen 29, 35.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - pravni pouk - pravni pouk osumljencu (Miranda) - neposredna zaznava policistov - prostovoljna izročitev predmetov - zaseg predmetov - zapisnik o zasegu predmetov - zakonitost dokazov - izločitev nedovoljenih dokazov
Ni utemeljena teza zagovornikov, da je bila obdolžencu nezakonito zasežena konoplja, ker ni bilo v celoti spoštovana določba drugega in tretjega odstavka 55. člena ZP-1. V zakonu predpisana forma je namreč v funkciji dokazovanja obstoja ustavno predpisanega jamstva glede privilegija zoper samo obtožbo (29. člena Ustave RS). Torej gre za izpodbojno dejstvo, ki se v primeru takšne ali drugačne hibnosti v zakonu predpisane oblike lahko izkazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zgolj dejstvo, ker je bil pravni pouk osumljencu prekrška zabeležen na Potrdilu o zasegu predmetov, ob tem, da je v tej zvezi zaslišana priča (policist) potrdil, da je bila osumljencu dana miranda in je tudi pojasnil razloge, zakaj je bila zabeležena na omenjeni listini, ne omogoča presoje, da je bilo postopanje policije v zvezi z zasegom droge avtomatično nezakonito.
ZPIZ-2 člen 3, 11. ZUP člen 2, 2/1. ZDSS-1 člen 72, 72/2, 75.
zavrženje tožbe - pretežnost zavarovanja - pravice iz obveznega zavarovanja - odločanje o pravici - ni upravna zadeva
Tožnica v zahtevi pri upravnem organu ni zahtevala samostojne pravice, ki bi pogojevala odločanje toženca z izdajo odločbe. Tožničina zahteva o informaciji glede obsega zavarovanja ne predstavlja upravne zadeve, saj obseg zavarovanja ni pravica iz obveznega zavarovanja, ki so naštete v 3. čl. ZPIZ-2. Ugotavlja se le v okviru odločanja o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Toženec bo ob podaji zahteve za priznanje katere izmed pravic, presojal izpolnjevanje pogojev in opravil eventualno odmero pripadajoče dajatve. Tožnica bo ob morebitnem nestrinjanju z odločbo, s katero bo odločeno o konkretni pravici, imela na voljo vsa pravna sredstva.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 483, 483-6. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 16/3.
gospodarski spor - odločanje o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - sprememba odvetniške tarife - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Pri odmeri stroškov postopka je treba uporabiti Odvetniško tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00089531
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356, 365, 365-3. ZIZ člen 270, 272. ZIUZDS člen 36, 36/2. ZDSS-1 člen 70
enako varstvo pravic - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - začasna odredba - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.
Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.
ZIZ člen 15, 53, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 76, 76/3, 76/4, 343, 343/1, 343/4, 366, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - pravdni postopek na podlagi 62/2. čl. ZIZ - obstoj pravnega interesa za pritožbo - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na določbe ZIZ v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa že dosegel. Možnosti, za kakršno se zavzema pritožba, da bi izvršilno sodišče ob razveljavitvi sklepa o izvršbi tudi zavrglo predlog za izvršbo, pa ZIZ, ko gre za odločanje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v celoti ali le zoper njegov naložitveni del), ne predvideva. Cilja, ki ga dolžnik zasleduje v tem pritožbenem postopku, torej v okviru izvršilnega postopka ne more doseči, bo pa imel to možnost v sledečem pravdnem postopku.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/1, 233/3.
začasna nemožnost za delo - preostala delovna zmožnost - invalid III. kategorije invalidnosti - padec z lestve
Glede na to, da je bila tožniku že izdana odločba ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je potrebno upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ, kjer je določeno, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan, oziroma iz naslova opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan za pravico do denarnega nadomestila in ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti v skladu z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik v spornem obdobju za pridobitno delo ni bil zmožen niti z upoštevanjem razbremenitev, ki jih je podala invalidska komisija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.
Bistveno za odločitev o pritožbi je, da je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo upoštevaje ustaljeno sodno prakso (Višje sodišče v Ljubljani (VSL) Cst 2/2023, VSL Cst 57/2025, VSL Cst 297/2023), ki za takšne primere, kot je dolžnikov, določa, da v primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora, nastopi v primeru postopka stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.
invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - definicija invalidnosti
Pri tožniku do 9. 4. 2024 (datum izdaje drugostopenjske odločbe toženca), ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je še naprej podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki od 13. 9. 2019 dalje. V navedenem obdobju ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v taki meri, da bi vplivalo na spremembo delazmožnosti. Zdravstveno stanje se ni poslabšalo v taki meri, da bi vplivalo na samo invalidnost, kar pomeni, da s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev tožnika v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti.
nasprotna tožba - pozitivna ugotovitvena tožba - ugotovitev skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - litispendenca - odločanje o isti stvari - nedopustna tožba - izključujoči se zahtevki
Pri zahtevku po tožbi, da določena stvar sodi v skupno premoženje in zahtevku po nasprotni tožbi, da je ista stvar posebno premoženje enega zakonca, gre za zahtevka dveh pozitivnih ugotovitvenih tožb. Obe tožbi sta zato dopustni.
korist otoka - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do izjave
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je stopnja utemeljitve verjetno izkazane ogroženosti otroka v sklepu o začasni odredbi v družinskih zadevah odvisna od teže posega v pravico do družinskega življenja staršev. Hujši kot je poseg države v pravico do družinskega življenja, bolj skrbno je treba obrazložiti obstoj ogroženosti otroka, ki opravičuje izdajo začasne odredbe, in sicer zaradi njenega neposrednega vpliva na končno odločitev sodišča (procesni vidik pravice do družinskega življenja). To sicer ne pomeni, da bi morala sodišča v postopku zavarovanja z začasnim odvzemom otroka staršem pri obravnavanju ugovora staršev v vsakem primeru izvesti popolno dokazno oceno, morajo pa se temu približati, pri čemer morajo konkretizirano (ne pa pavšalno) opredeliti, zakaj štejejo posamezna sporna dejstva za dokazana s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ) in konkretizirano utemeljiti, zakaj ocenjujejo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo najhujši poseg države v pravico do družinskega življenja. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je kršilo procesni vidik pravice do družinskega življenja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 32, 33, 34.
motenje posesti - video nadzor - lestev - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - aktivna legitimacija - sklepčnost
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, ker v njem manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, za del zahtevka pa je sodišče v bistvenem preseglo toženkino trditveno podlago. S tem sta storjeni dve absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, iz 14. in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki sta terjali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088171
ZNP-1 člen 6, 6/2, 57, 57/4, 66, 66/2, 66/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - prenehanje skrbništva - postopek za prenehanje skrbništva - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - brezplačna pravna pomoč - odvetniško zastopanje - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Postavitev pod skrbništvo nasprotnemu udeležencu, ki skrbništvu nasprotuje, jemlje pravico samostojnega nastopanja v vseh pravnih postopkih (z izjemo skrbniških). Zato mu mora biti v postopku odločanja o pomembnih elementih tega skrbništva - tak element je zamenjava skrbnika - zagotovljena želena odvetniška pomoč; ni dovolj, če v postopku kot udeleženka nastopa tudi skrbnica, ki se zaradi občutka pomanjkanja pravnega znanja za to ne čuti več sposobna.
ZVEtL-1 člen 5, 5/1, 23, 31, 32. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 5, 5/1, 21. ZPDS člen 4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pridobitev položaja udeleženca - stavbna pravica - dopolnitev sklepa - posamezni del stavbe - splošni skupni del - skupni prostori - nacionalizacija stavbe - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - prosto razpolaganje z nepremičnino - pravica uporabe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Glede objekta št. 281 ter delov št. 23, 24 in 25 je treba še upoštevati, da je bila z odločbo o izvzetju iz nacionalizacije v korist navedenih dveh stanovanj odrejena tudi trajna pravica skupne uporabe na drugih delih stavbe (pralnici, podstrešju, stopnišču in terasi). ZLDS, ki je veljal v času izdaje odločbe o izvzemu iz nacionalizacije, je v prvem odstavku 5. člena res, kot opozarja pritožba, določal, da imajo lastniki posameznih delov na skupnih delih stavbe trajno pravico uporabe. Termina "trajna pravica skupne uporabe" ni posebej opredeljeval. Glede na to, da sta v izreku odločbe o izvzemu iz nacionalizacije v konkretni zadevi hkrati dva različna izraza: "trajna pravica uporabe" in "trajna pravica skupne uporabe" je, ob upoštevanju že navedenega, življenjsko logičen zaključek sodišča prve stopnje iz 67. točki obrazložitve. To je, da je "trajna pravica skupne uporabe" implicirala današnjo solastnino, "trajna pravica uporabe" pa današnjo izključno lastninsko pravico. Ta sklep podpirajo tudi določbe kasneje sprejetega ZPDS, ki je vsebinsko sledil ureditvi ZLDS, jezikovno pa v 4. členu opredelil, da imajo na skupnih delih stavbe v etažni lastnini etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe. Da je na nekem delu stavbe obstajala trajna pravica uporabe, samo po sebi torej ni nujno pomenilo, da je ta del stavbe skupni del.
Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - azbest
Zahtevek Zavoda po prvem odstavku 87. člena ZZVZZ v razmerju med Zavodom in delodajalci predstavlja posebno določbo (lex specialis) glede na splošna pravila odškodninske odgovornosti. Zakonska podlaga za odgovornost delodajalca nasproti Zavodu je krivdna, saj zahteva obstoj kršitve konkretnih predpisov ali ukrepov, ki jih je bil delodajalec dolžan izvajati za varnost in zdravje delavcev. Utemeljitev tožbenega zahtevka na objektivni odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda je zato materialnopravno zmotna.
179. člen OZ določa, da je pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo treba upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Po prvem načelu se pravična denarna odškodnina določi glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu. Po drugem načelu pa je treba upoštevati tudi pomen prizadete dobrine in namen dane odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.