Vročilnica je javna listina in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo torej ni absolutno. Za dokazni zaključek je pogoj sklepčnost podatkov, navedenih v vročilnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087019
ZIZ člen 15, 34, 38, 38/5, 38/6, 43, 46, 58, 71, 102, 129. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 366. URS člen 22.
sklep o ugovoru - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti stroškov - vročanje - stroški delnega umika predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - prostovoljno plačilo - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - opustitev vročitve - dolžnikova pravica do izjave
Namen vročanja kot enega od izrazov ustavne pravice do izjave je, da se strankam zagotovi možnost seznanitve in opredelitve do vsega procesnega gradiva v spisu, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. Če že zakon ne določa obvezne vročitve posamezne vloge v izjavo, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je (bila) vročitev nasprotni stranki potrebna za zagotovitev poštenega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da vročanje ne sme biti samo sebi namen, zato vlog, ki ne morejo vplivati na odločitev sodišča, nasprotni stranki ni treba vročiti.
Le v primeru, če bi sodišče prve stopnje ugovor delno zavrnilo ravno na podlagi trditvene in dokazne podlage upnice iz odgovora na ugovor, kljub temu pa le-tega ne bi vročilo dolžniku v izjavo že pred sprejemom svoje odločitve, bi šlo za absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Stroški vloge, s katero upnik delno umakne predlog za izvršbo, niso že kategorično, v vsakem primeru potrebni za izvršbo (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ). Odvisno je, za kakšen dejanski položaj gre. Sodna praksa razlikuje med primeri, ko gre za prostovoljno plačilo dolga, zunaj izvršbe, in primeri, ko gre za prisilna plačila, z izvršbo. Za prostovoljno plačilo namreč sodišče ne more vedeti že iz samega spisa, zato se praviloma šteje, da so stroški delnega umika v takem primeru potrebni za izvršbo. Upnik z delnim umikom prepreči potrebo po vlaganju novih vlog, konkretno ugovorov dolžnika (po roku).
Drugače pa je, če je sodišče z delnim plačilom seznanjeno že na podlagi podatkov v spisu, to je na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika ali izvršitelja. V takem primeru ni potrebno, da bi o prejetih nakazilih sodišču posebej sporočal še upnik.
načelo pogodbene svobode - načelo vestnosti in poštenja - prosto urejanje obligacijskih razmerij - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - obstoj posojilnega razmerja - izročitev denarja - posojilna pogodba - vračilo posojila - vrnitev posojila - vrnitev denarja - pogodba o leasingu - dokazna ocena - kavza pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve
Načinov izročitve je lahko več. Ni pa sporno, da sta s sklenitvijo posojilne pogodbe tožnik in toženec nedvomno in nedvoumno izrazila vsak svojo pravnoposlovno voljo, to je da toženec vrne določeno vsoto denarja, ki jo je dolžan iz naslova že minulega tožnikovega ravnanja v toženčevo korist na podlagi dogovora. Njuna izražena volja se je brez dvoma ujemala. Pravzaprav je nepomembno, kako se pogodba imenuje, dokler je volja, ki je v njej izražena, jasna in nedoumna, in seveda če ima podlago, kar v tem primeru sploh ni sporno. Falsa nominatio non nocet.
nujna pot - določitev nujne poti - vodno soglasje - stavbna pravica - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pritožbi je treba ugoditi že iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prim. 23. člen URS in 6. člen EKČP), ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. V okoliščinah konkretnega primera je prekinitev postopka zaradi pridobitve informacije, ali predlagatelji potrebujejo vodno soglasje in stavbno pravico tudi po oceni pritožbenega sodišča nesmotrna in nepravilna. Čakanje na odločitev v upravnih postopkih bi pomenilo nesorazmeren zastoj v predmetnem postopku. Ta namreč traja že od leta 2000. Poleg tega je na sporno vprašanje odgovorilo že pritožbeno sodišče v sklepu I Cp 800/2017, v katerem je upoštevaje takrat podane okoliščine primera ugotovilo, da za varianto II ne obstajajo ustrezna upravna dovoljenja in da bi bila določitev nujne poti po varianti II v nasprotju s 37. členom ZV‑1.
Ker bo moralo sodišče prve stopnje samo ugotoviti, ali je potrebna pridobitev upravnega dovoljenja in kakšnega, pa je tudi nadaljnja napotitev predlagateljev, da po potrebi sprožijo postopek za pridobitev vodnega soglasja in stavbne pravice, vsaj preuranjena.
skupno pripadajoče zemljišče - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice - lastninjenje družbene lastnine - odlok občine
Sodišče s sklepom le za nazaj ugotovi, da je določeno zemljišče pripadajoče. Odlok, ki je kasneje posegel v zemljišče, za katera je bilo ugotovljena, da so pripadajoča, zato ne more vplivati na status in posledično lastništvo teh zemljišč.
zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - vložitev vloge nepristojnemu sodišču - neskrbnost
Za pravočasno posredovanje vloge pristojnemu sodišču je bil odgovoren pritožnik sam, še zlasti, ker je bil s sklepom z dne 28. 2. 2025 izrecno opozorjen na posledice, v kolikor tožbe ne bo dopolnil v naloženem roku. Pritožnik ne trdi, da je preveril, ali je bila vloga dejansko pravočasno posredovana pristojnemu sodišču, odgovornosti za svojo napako pa se ne more razbremeniti s sklicevanjem na dogovor o tem, da bo vloga pravočasno posredovana pristojnemu sodišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086795
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3. URS člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dvom o nepristranskosti sodnika - izločitveni razlog - objektivni in subjektivni kriteriji - odklonitveni razlog - procesna odločitev - nepristransko sojenje - svobodna izbira odvetnika - pravica do izjave - razrešitev odvetnika - svaštvo - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.
Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.
URS člen 15, 23. ZPP člen 10, 219b, 228, 234, 264, 265, 266, 267, 268, 332a, 332c. ZS člen 13. ZBan člen 104. ZBan-3 člen 146. ZTFI-1 člen 311.
pravica do sodnega varstva - zavarovanje dokazov - bančni račun - predložitev listine - edicijska dolžnost - bančna tajnost - zaupni podatki - bančni podatki
Splošno znano dejstvo je, da banka fizični osebi podatkov o računih druge fizične osebe (mutatis mutandis to velja tudi za KDD in vrednostne papirje) ne bo izročila. Stranka v položaju, kot je tožnikov, nima drugih možnosti, kot da predlaga pridobitev teh podatkov v sodnem postopku. Odrekanje takšne možnosti bi neutemeljeno in pretirano poseglo v predlagateljevo pravico do sodnega varstva, ki med drugim vsebuje tudi pravico, da je sodno varstvo dejansko učinkovito.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11-1, 12, 12/1, 12/1-4, 12/5. DZ člen 183, 183/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - osnovni znesek minimalnega dohodka - dohodek, ki se upošteva - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - finančni pogoj - otroški dodatek - plačevanje preživnine
ZUPJS v petem odstavku 12. člena določa, da se neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ugotavlja zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, sklepom o izvršbi, dokazilom o neuspeli izvršbi. Vendar pa navedena določba ne določa, da je edino merodajen predlog za izvršbo (določba govori zlasti o predlogu za izvršbo itd.), tožnica pa je z izpiskom svojega TRR izkazala, da ji toženec v obdobju od decembra 2024 do februarja 2025 ni nakazal preživnine, zaradi česar pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ne bi smelo upoštevati zneska preživnin pri prihodkih tožnice.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Ker ne more biti dosežen noben zakonsko dovoljeni namen postopka osebnega stečaja, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi od začetka tega postopka, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil.
začasna odredba - stiki z otrokom - omejitev stikov - začasen odvzem otroka - osebnostna ali vedenjska motenost - duševna bolezen
Začasna odredba se lahko spremeni, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, pri čemer vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izdane začasne odredbe. Spreminjanje začasnih odredb ni namenjeno iskanju optimalne ureditve razmerij.
Še vedno obstaja nevarnost, da bi mati s svojimi paranoidnimi idejami inducirala deklice in je bistveno, da imajo deklice tudi okolje, kjer ni indukcije psihotičnosti oziroma paranoidnosti.
ZDR-1 člen 13, 17, 17/1, 18, 24, 31. OZ člen 21, 22.
pogodba o zaposlitvi - ponudba - elementi pogodbe - obstoj delovnega razmerja - vzpostavitev delovnega razmerja - predlog pogodbe o zaposlitvi
Določbe 21. in 22. člena OZ lahko pridejo v poštev pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, vendar do te faze, ko bi bilo treba pravila civilnega prava uporabiti, v obravnavanem primeru sploh ni prišlo. Ponudba v skladu z 31. členom ZDR-1 niti ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi niti se ne sklicuje na noben akt, ki bi nadomestil manjkajoče bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ponudbe ne more dopolnjevati niti javna objava prostega delovnega mesta na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje. Za ponudbo sklenitve pogodbe o zaposlitvi bi šlo le, če bi toženka elektronskemu sporočilu priložila pisni predlog pogodbe, ki bi vseboval vse bistvene sestavine, kot jih določa 31. člen ZDR-1.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 256, 256/2, 296, 296/2. OZ člen 1018, 1028.
poroštvo - prehod terjatve - zakonita subrogacija - začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - načelo koncentracije - prijava terjatve v stečaju - uveljavljanje terjatev v stečaju - regresna pravica poroka
Porok s plačilom ne pridobi nove (prej neobstoječe) terjatve do dolžnika, za katerega je izpolnil dolg, ampak terjatev, ki je obstajala že pred poplačilom in ki jo je do dolžnika in poroka imel upnik, le preide na poroka.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - povprečni mesečni dohodek - zavrnjen predlog za oprostitev
Povprečni mesečni dohodek toženca znaša 1.622,30 EUR, kar za 634,12 EUR3 presega višino dvakratnika minimalnega dohodka, ki ga sodišče skladno z ZBPP in ZSVarPre šteje kot mejo za oprostitev sodne takse.
odvzeto premoženje - pravnomočna sodba - posest na stanovanju - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
V tej pravdi se ni ugotavljal obstoj skupnega premoženja, ampak je bistveno, da toženca nista več lastnika spornih stanovanj. Na podlagi pravnomočne sodbe je namreč lastnica vseh treh stanovanj postala tožeča stranka.
Ker znižanje preživnine že pojmovno ni in ne more biti v korist otroka, je stranka, ki predlaga znižanje preživnine, dolžna v zvezi s tem podati vse potrebne navedbe in predložiti dokaze, skladno z določbami 7. in 212. člena ZPP.
ZIZ člen 226, 226/2, 227, 227/1, 268, 273, 273/2. URS člen 3a, 74.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izdaja začasne odredbe - sklep o zavarovanju - zavrnitev izdaje začasne odredbe - denarna kazen
Pri obravnavanem zavarovanju z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe izrek denarne kazni po naravi stvari ni potreben. Učinek zadržanja nastopi že z izdajo začasne odredbe in ni odvisen od volje ali ravnanja tožeče stranke.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.
Utemeljen je očitek zoper vse štiri obdolžence, državljane Romunije, da so se za izvršitev kaznivih dejanj tatvin združili, saj so se po predhodnem dogovoru o tem, prav izključno za izvrševanje tatvin, pripeljali v Slovenijo. Da bi preprečili izsledljivost pa so uporabljali avto z (njihovi državi) tujo registrsko oznako. Posledično so neprepričljive navedbe zagovornika obdolženega A. A., da noben dokaz ali okoliščina ne kaže na to, da bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec res prišel v Slovenijo izvajati tatvine, ne pa iskati delo, kot je to povedal na policiji in da gre zgolj za špekulacije in indice v povezavi z očitki, ki so usmerjeni v neke tretje oseb, ki nimajo podlage v dokazih, ki jih je zbrala policija. Tudi po presoji sodišča druge stopnje do sedaj zbrani dokazi v zadevi predstavljajo zadostno podlago za dokazni standard utemeljenega suma, da sta obdolženca skupaj z še dvema storilcema storila očitana jima kazniva dejanja.