odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - razpolaganje s premoženjem - substanciran dokazni predlog - kataloško kaznivo dejanje - povezana oseba - finančna preiskava - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Pri odrejanju zavarovanja sodišče ne presoja izvora premoženja, temveč samo preverja, ali je obseg zavarovanja sorazmeren z verjetnim obsegom nezakonito pridobljenega premoženja.
tožba za ugotovitev služnosti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost poti - dostop do javne poti - dostop do parcele z javne ceste - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - način uporabe stvari - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - nujna pot
Dejstvo, da neka stavba do javne poti nima dostopa drugje kot po določeni obstoječi poti, po kateri se zatrjuje priposestvovana služnost, ne pomeni, da mora biti po tej (edini) dostopni poti ugotovljena služnost vožnje z vsemi vozili. Če bi bilo npr. ugotovljeno, da se je do nekega objekta dostopalo v času priposestvovalne dobe po cesti zgolj peš, služnost vožnje ne bi bila priposestvovana. Po drugi strani je jasno, da mora imeti vsaka nepremičnina dostop do javne poti, a je (če pot ni urejena na drugačen način) temu namenjen drug pravni institut: nujna pot.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - pooblaščenec oškodovanca - sodelovanje v kazenskem postopku - učinkovita obramba - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - načelo konktradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do enakega varstva pravic
Ker tudi iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi bil pooblaščeni odvetnik oškodovanega A. A. kadarkoli pravilno vabljen ali obveščen o poteku postopka po 506. členu ZKP, je treba s pritožnikom v pritožbenem poudarku umanjkanja vabila za dne 16. 4. 2025 soglašati ter ugotoviti, da je bila s tem oškodovancu kršena pravica do sodelovanja v kazenskem postopku ob strokovni podpori pooblaščenega odvetnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090102
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ločitvena pravica - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.
Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090004
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke do porokov - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek - konverzija
Pritožnica v svoji pritožbi izrecno priznava, da tožnica ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe, pri kateri je sodelovala kot solidarna porokinja, ni bila prisotna. Dolžnost banke je, da pojasnilno dolžnost glede vsakega posameznega potrošnika opravi neposredno sama. Ni mogoč zaključek, da je bila pojasnilna dolžnost tožnici ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe opravljena preko njenega pokojnega moža, ki je nastopal v vlogi kreditojemalca.
Odstop od precedensa je dopusten le, če to terjajo novi, prepričljivejši argumenti ali ko gre za v bistveni okoliščini drugačen dejanski stan. Konkretna zadeva ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov sodne prakse, katerih osrednje vprašanje je bilo ničnost kreditnih pogodb z valutno klavzulo v CHF.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1, 243, 243/1. ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 26, 26/1, 26/5, 27, 27/1. ZZDej člen 1, 1/1, 45.
lepotna operacija - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pogodbena odškodninska odgovornost - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - izvedensko mnenje - zapleti pri posegu - pojasnilna dolžnost zdravnika - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec
Operater na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvara živca proces brazgotinjenja. Gre za zaplet po opravljenem posegu in ne za strokovno napako operaterja.
ZOPA člen 2, 2/5, 16, 16/1, 16/2, 16/3. ZP-1 člen 56.
zakonski znaki prekrška - alkoholna opitost - opis prekrška
Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti (peti odstavek 2. člena ZOPA) konkretizirati.
nedovoljena zahteva za varstvo zakonitosti - oškodovanka kot tožilka
Ker je krog upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ožji od kroga upravičencev do vložitve pritožbe in oškodovanec kot tožilec pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima, je zato prvostopenjsko sodišče skladno z določbo drugega odstavka 422. člena ZKP ravnalo pravilno, ko je zahtevo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 1. 2025 zavrglo kot nedovoljeno.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nov dolžnik - bivši družbenik izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - aktivni in pasivni družbenik - namen zakona
Ureditev po ZFPPod je po stališču predlagatelja novega zakona pomenila poseg v ustavne pravice družbenikov in vzpostavila njihovo neomejeno odgovornost za obveznosti drugega pravnega subjekta. S tem je posegla v pravni položaj družbenikov kapitalskih družb, kakršnega so pridobili ob ustanovitvi. Predlog novega zakona je bil po stališču predlagatelja pripravljen ob upoštevanju načela prepovedi poseganja v pridobljene pravice, načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, nastalo zaradi kršitev temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, tako da določa povračilo škode v primerih, ko to načelo zaradi sporne ureditve po ZFPPod ni bilo spoštovano. Namen zakona je bil torej v spoštovanju korporacijskega prava, tudi v razmerju do aktivnih družbenikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00089797
ZPP člen 201, 201/1, 324, 324/4, 452, 453. ZCes-1 člen 15, 15/2, 20. OZ člen 171, 171/1. Pravilnik o zaporah na cestah (2016) člen 18, 18/1, 18/2, 21.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - materialna škoda na vozilu - prometna signalizacija - prometna oprema na cestah - začasna zapora prometa - trk vozila - stroški popravila - soprispevek oškodovanca - stranski intervenient - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - kontrola višine vozil
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da postavitev podobne table za preverjanje višine, kot se uporablja za uvoze v garaže, na tako prometni cesti, kjer je bistveno večja gostota prometa in promet poteka bistveno hitreje kot pri uvozu posamičnega vozila v garažo, ni bila ustrezna. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da bi morala ob ustrezni skrbnosti tožena stranka glede na spremembo prometnega režima in gostoto prometa na zadevnem cestnem odseku predvideti, da bo prišlo do trkov višjih vozil v tablo za preverjanje višine, in zagotoviti ustrezno pričvrstitev oziroma namestitev table ali bolj primerno napravo za preverjanje višine vozil.
Oškodovanec lahko zahteva plačilo v višini ocenjenih stroškov popravila, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno, in tudi v primeru, ko popravila sploh ne izvede ali ga ne izvede na konvencionalen način.
ZPP ne pozna dokaznega pravila, ki bi zapovedovalo, da je obseg in višino škode na vozilih dopustno dokazovati samo z izvedencem.
odmera nagrade za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Obseg naloge, ki jo je dalo sodišče Komisiji (število in strokovna zahtevnost vprašanj), ne odstopa od obsega siceršnjih nalog, ki jih izvedenci dobijo v odškodninskih pravdah, prav tako se običajno v podobnih pravdah pregleduje nekajletno zdravljenje poškodb. Za spis in zdravstveni karton, ki so ga proučili izvedenci, ni mogoče reči, da sta obsežna. Res je, da gre za izvedensko mnenje z več specialističnih področji, a v konkretnem primeru to ne vpliva na zahtevnost izvedenskega mnenja. Nobenega dvoma ni, da bi šlo za zelo zahtevno mnenje, če bi moral na vprašanja z vseh treh specialističnih področij odgovarjati en sam izvedenec, a v obravnavanem primeru ni bilo tako. Sodišče je namreč ravno zaradi kompleksnosti in prepletenosti tematike izvedensko delo zaupalo Komisiji, ki je nato imenovala 3 izvedence z različnih specialističnih področij in je vsak odgovarjal le na vprašanja, ki se nanašajo na njegovo specialistično področje.
predlog za izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk - pravica do zagovornika - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - pravica do obrambe
Kdaj so pri obdolžencu podane okoliščine - fizične ali psihične pomanjkljivosti oziroma druge posebne okoliščine, zaradi katerih se ni zmožen sam uspešno braniti (prvi odstavek 70. člena ZKP), je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče razrešiti v vsakem konkretnem primeru. Prav to je sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je ocenjevalo konkretno dejansko sposobnost obdolženca za sodelovanje v postopku in ugotovilo, da je obdolženec razumel naravo postopka in svoja procesna upravičenja.
ZIZ člen 15, 43, 53, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločitev o ugovoru - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba dolžnika - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - procesna predpostavka - delni umik izvršilnega predloga
Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.
Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma - pravica do vrnitve založenega zneska predujma - vračilo predujma - stečajna masa - poslovodstvo - odgovornost poslovodstva - poslovne odločitve člana poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - epidemija
Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik in vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP) in morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.
zloraba procesnih pravic - namen škodovati - preložitev naroka - denarno kaznovanje pooblaščenca - standard obrazložitve sklepa
Zlorabo je mogoče očitati le, če se oseba zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Zloraba procesnih pravic je namreč najhujša oblika nevestnega uveljavljanja procesnih pravic.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se sicer dopustno postopanje spremeni v zlorabo pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00089953
SPZ člen 70, 70/6. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 254, 254/3.
razdružitev solastne nepremičnine - rok za izplačilo - vrednost solastnega deleža - pritegnitev izvedenca gradbene stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljeni dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Kot je bilo obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno na naroku z izvedencem razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z pisnim mnenjem in upoštevalo pripombe udeležencev, oba udeleženca pa sta lahko na naroku izvedencu postavljala vprašanja, zato ni podanega nobenega utemeljenega razloga za postavitev drugega izvedenca.
OZ člen 419, 419/1. ZIZ člen 24, 24/1. ZPP člen 8. ZN člen 64.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - obvestilo o prenosu terjatve - obveščenost dolžnika - pogodba o prenosu terjatve - pravica do izjave - prenos terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija upnika - kvalificirane listine - notarsko overjen podpis na pogodbi
Res je sicer, da 419. člen OZ določa, da je o prenosu terjatve potrebno obvestiti dolžnika. Vendar je namen te določbe le, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnica ni bila obveščena o odstopu terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljaven. Posledica izostanka obvestila dolžnici je zgolj ta, da zanjo velja do obvestila prejšnje razmerje in bi lahko svoj dolg pravilno izpolnila prvotnemu upniku oziroma odstopniku, s čimer bi prenehala tudi njena obveznost do izpolnitve novemu upniku oziroma prevzemniku obveznosti.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 354, 354/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 42.
delitev nepremičnine v solastnini - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dedičem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - nadaljevanje postopka - prekluzija v nepravdnem postopku
Eden od udeležencev je pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl. Sklep je torej sodišče izdalo zoper udeleženca, ki to ne more biti. Povrh je sodišče sklep oprlo na dopolnitev izvedenskega mnenja, ne da bi ga prej dalo v izjavo udeležencem.
stiki med starši in otrokom - sprememba izvajanja stikov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiska otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujenost otroka od matere - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - duševna motnja matere
Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko
prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja
V opisu se ne zatrjuje, da je obtoženi tujce pobral na točno dogovorjenem kraju ob točno dogovorjenem času v dogovoru s kakšnim drugim članom hudodelske združbe, temveč je opisano zgolj to, da je obtoženi prevažal 11 tujcev, da je vnaprej organiziran transport tujcev med drugim organizirala tudi oseba po imenu A. ter da je pri tem sodelovalo še več oseb, vendar vloga teh več oseb kot domnevnega tretjega člana hudodelske združbe ni z ničemer konkretizirana, prav tako ne njihova povezava z obtoženim. Zgolj navedba, da je na organizirani poti sodelovalo več oseb, med drugim tudi obtoženi, namreč ne zadošča, saj v takšnem opisu ni konkretizirana organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno strukturo, to je delitev vlog in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Navedenih ni nobenih okoliščin, ki bi opisovale usklajeno ter vnaprej organizirano ravnanje večih oseb.