Pritožbeno sodišče, ki se je zaneslo na podatek dohodnega zaznamka, je pritožbo zavrglo kot prepozno. Vendar revident uspešno izpodbija pravilnost zapisa dneva na dohodnem zaznamku, ko naj bi bila pritožba priporočeno oddana na pošto. Iz kopije popisa oddanih pošiljk, ki jo je toženec priložil reviziji, namreč izhaja, da je njegov pooblaščenec poštno pošiljko s sprejemno številko 2667 (iz dohodnega zaznamka izhaja, da je to številka poštne pošiljke, v kateri je bila njegova pritožba) priporočeno oddal na pošto 11.10.2005. Ko je tako, je pritožba pravočasna, saj je bila sodba prve stopnje toženčevemu pooblaščencu vročena 26.9.2005.
ZPP člen 150, 150/1, 226, 226/2, 339, 339/2-8.ZOR člen 195, 195/1, 388.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjavljanja - pasivnost stranke - prevod listin v tujem jeziku - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - renta - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
Pri presoji, ali je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pomembno (samo), ali je bila stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem - v tem primeru možnost učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku, ki predpostavlja tudi seznanitev stranke z (listinskim) dokaznim gradivom. In v obravnavanem primeru je tožena stranka to možnost imela - ter bi jo ob ustrezni aktivnosti lahko tudi izkoristila. Pravice stranke do sodelovanja v postopku namreč ni mogoče obravnavati ločeno od njene dolžnosti, da tudi sama s skrbnim in odgovornim vodenjem postopka in z lastno aktivnostjo poskrbi za uveljavitev in uresničevanje svojih procesnih pravic ter da prispeva k učinkovitem teku postopka.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti
Tako z vidika teorije o adekvatni vzročnosti kot z vidika ratio legis vzročnosti zavarovančevo ravnanje, ko se je vzvratno vračal na svoj (desni) vozni pas, ne more biti pravni vzrok tožnikove škode. Predvsem ne predstavlja naravnega vzroka tožnikovega zdrsa s ceste, pač pa je le ena od manj pomembnih okoliščin, ki so (v verigi dogodkov in med seboj povezanih okoliščin) prispevale k prometni nesreči. Najprej že zato, ker je cisterna najprej trčila v zadnje (stoječe) vozilo v koloni, zlasti pa, ker je posledica že tako oddaljena ter fizično in naravno-vzročno nepovezana z vzvratno vožnjo zavarovanca druge tožene stranke, da temu ravnanju (vzvratni vožnji) ni mogoče pripisati škodnih posledic tožnikovega zdrsa s ceste - ne z vidika razumne predvidljivosti in tipičnosti škodnih dogodkov, ki naj bi bili posledica take vožnje (o adekvatnosti posledice lahko govorimo, samo, če je dejstvo, ki naj bi bilo vzrok škode, nasploh primerno za povzročitev take škode, ne pa, če ima to sposobnost samo v svojskih, povsem neverjetnih okoliščinah), niti z vidika samega smisla varnostne norme, ki naj bi jo zavarovanec prekršil.
povrnitev nepremoženjske škode – posredni oškodovanci – duševne bolečine zaradi invalidnosti bližnjega – posebno težka invalidnost – pogoji in merila za odmero odškodnine
Določba 3. odstavka 201. člena ZOR, po kateri imajo zakonec, otroci in starši pravico do odškodnine za svoje duševne bolečine v primeru posebno težke invalidnosti svojca, je izjema, ki je na eni strani omejila že sam krog posrednih oškodovancev, na drugi strani pa opredelila pravni standard stanja njihovega svojca kot posebno težko invalidnost. Ker gre za izjemo, mora biti pristop pri uporabi tega pravnega standarda restriktiven.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2. ZVCP člen 41, 41/1, 108, 108/1.ZPP člen 41, 4172, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - menjava prometnega pasu v križišču - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - krivda tožeče stranke
Pravilno je materialnopravno naziranje sodišč prve in druge stopnje, da je tožeča stranka, s tem ko je v križišču, kjer prometna pasova deli polna črta, menjala prometni pas, kršila prvi odstavek 108. in prvi odstavek 41. člena ZVCP.
družbena lastnina - načelo povezanosti zemljišča in objekta - superficies solo cedit - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Če je na zemljišču v družbeni lastnini gradila družbeno-pravna oseba, je stavba po tem, ko je bila zgrajena, v skladu z načelom superficies solo cedit prav tako postala družbena lastnina.
solidarno poroštvo - procesne obresti - konformna metoda
Odgovornost solidarnega poroka je primarna; porok in plačnik nima ugovora vrstnega reda.
Tudi v času veljavnosti ZPOMZO je bilo v predpisani (enotni) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje, pri čemer je bila utemeljena tudi uporabna konformne metode.
ZUS (1977) člen 26, 26/1, 42, 42/5.ZUP člen 68. ZDru člen 15, 15/2.
molk tožene stranke v zadevi vpisa v register društev - nepopolna zahteva
Organi društva morajo takrat, ko zahtevajo vpis v register društev, po zakonu o društvih predložiti pristojnemu organu zahtevo s podpisi ustanoviteljev (2. odstavek 15. člena).
Vračanje daril v zapuščino je možno samo v primeru prikrajšanja nujnega deleža in še to le v obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje odpravi. Tožnik bi tako vračanje daril v zapuščino zahteval le, ko bi zatrjeval tudi prikrajšanje nujnega deleža.
Zakon o aerodromskih podjetjih člen 1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč člen 38. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin člen 13.ZDen člen 44.
odškodnina za podržavljene nepremičnine – stavbno zemljišče – letališče
Vrstne razlike nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč ne opredeljuje odgovor na vprašanje, ali je bila na zemljišču postavljena stavba v klasičnem smislu (prostor s stenami in streho), temveč ali je bil dosežen končni namen zemljišča. V našem primeru se je to zgodilo takrat, ko je bilo na parcelah vzpostavljeno letališče, kar pa je bilo že pred letom 1959.
Ne more iti za nepravilno uporabo urbanističnega reda, če gre za uporabo določb pravilnika, ki sploh ni bil objavljen. Z navajanjem novih okoliščin, ki jih tožnik v upravnem postopku sploh ni omenjal, ni mogoče vplivati na oceno, da je bila priglašena gradnja pomožnega objekta.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, temveč je potrebno upoštevati še načelo objektivne pogojenosti odškodnine.
dovoljenost revizije - nedenarni glavni in nedenarni podrejeni tožbeni zahtevek - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Le ena ocena vrednosti spornega predmeta ob hkratnem uveljavljanju nedenarnega glavnega in nedenarnega podrejenega tožbenega zahtevka ne more veljati za podrejeni tožbeni zahtevek.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravnih stroških ne sodi med take sklepe.
Pri zmanjšanju tožbenega zahtevka (tudi tako imenovani "skrčitvi" tožbenega zahtevka) sicer ne gre za spremembo tožbe (3. odstavek 184. člena ZPP), vendar je zanj vseeno potrebna privolitev tožene stranke, če se je že spustila v obravnavanje. Gre za delni umik tožbe, zato je zmanjšanje dopustno pod pogoji iz 188. člena ZPP.