zavrženje tožbe - spori z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki - stalno prebivališče otroka - poslovna sposobnost otroka - prenehanje stalnega - prebivališča
Voljni element mora biti podan tudi za prenehanje stalnega prebivališča in zato začasna prekinitev bivanja ne povzroči izgube stalnega prebivališča. Ob ustrezni vsebinski interpretaciji instituta stalnega prebivališča je zato tudi izključeno, da bi ista oseba istočasno imela več stalnih prebivališč.
Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je zanjo izpolnjen vsaj eden od tam navedenih pogojev, pri čemer je po presoji Vrhovnega sodišča tako dokazno kot trditveno breme na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
revizija - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - odvetnikova bolezen - pravočasnost revizije
Odvetnik mora svoje poslovanje v interesu stranke organizirati tako, da lahko v primeru bolezni, ki nastopi med rokom, ki teče za vložitev pravnega sredstva, zagotovi pravočasno vložitev tega pravnega sredstva. Navedbe, iz katerih izhaja, da je pred nastopom bolezni potekel že večji del roka, bolezen pa ni bila takšne narave, da bi pooblaščencu onemogočila zagotovitev substitucije, pa po presoji vrhovnega sodišča ne izkazujejo opravičljivega vzroka za zamudo.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna glede na ugotovitev, da se tožnica ni poškodovala zaradi hoje po (nevarnih) stopnicah, saj v takšnem primeru niso podane (vse) predpostavke odškodninske obveznosti.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3.
denacionalizacija - komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče - pogoj 60 metrskega pasu ob javni cesti
Za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja je dovolj, da se v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti nahaja katerikoli del podržavljenega zemljišča.
Glede na enotno sodno prakso glede vračanja nepremičnin, ki so v mešani lastnini, vendar gre za bagatelne vložke, ne gre za neenotno sodno prakso, zato revizija ni dovoljena.
ZDen člen 25, 25/6, 60, 60/1, 60/2. ZUS člen 22, 70, 85.ZUS-1 člen 107.
vrnitev v prejšnje stanje - obnova upravnega spora - najemniki stanovanj v denacionalizacijskem postopku - položaj stranke - povrnitev vlaganj
Zgolj iz naslova najemnega razmerja in zatrjevanih vlaganjih najemojemalcu ni mogoče priznati položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, razen če se odloča o pravicah iz naslova vlaganj.
Toženec z revizijo izpodbija pravnomočno drugostopenjsko sodbo o dolžnem plačilu 1.717,46 EUR. Ker njegova revizija v tem delu ne presega vrednosti iz navedene zakonske določbe, je nedovoljena.
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP.
revizija - uporaba materialnega prava na revizijski stopnji
Na pravilno uporabo materialnega prava je treba tudi na revizijski stopnji paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), vendar pa revizijsko sodišče ne sme po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstajajo še kakšna dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev.
ZKP člen 3, 16, 18, 18/1, 242, 299, 299/2, 329, 329/2, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11.URS člen 27, 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do izjave - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - prosta presoja dokazov - domneva nedolžnosti - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoznava
Sodišče zavrne dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, pa obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Ali povedano drugače: tožnica je v razmerju do toženke upravičena le do tistega denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino oškodovanki in uveljavljal regres pri zavarovalnici) z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.