ZDen člen 44, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 9, 15, 11, 11/1, 11/2.
denacionalizacija - določanje pravnega statusa kmetijskih zemljišč - dejansko stanja premoženja ob podržavljenju - vrednotenje podržavljenih zemljišč - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Četudi se pritrdi tožnikovim navedbam v zvezi s prostorskimi akti v povojnem obdobju, in da je treba zato v vsakem primeru posebej v primeru zemljišč uporabljenih za gradnjo, ugotavljati njihov status kot dejansko vprašanje, pa je treba tudi pritrditi ugotovitvam tožene stranke in sodišča prve stopnje, da tožnik ni predložil ali navedel nikakršnega drugega akta, listine oziroma kakršnegakoli drugega dokaza, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da gre v obravnavanem primeru za podržavljeno stavbno zemljišče, ki bi ga bilo treba vrednotiti po Navodilu, in ne kot kmetijskega v skladu z Odlokom.
neupravičena pridobitev - vrnitev prejete koristi - podpogodba - prodajna pogodba - dogovor o ari - delna izpolnitev
Dogovor o ari mora biti dokazan . Dejstvo plačila določenega denarnega zneska ne zadošča za sklepanje, da je bila dogovorjena ara. V dvomu je treba šteti, da ima plačilo značilnost delne izpolnitve.
pravica do sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja na izvedenčevem ogledu - izvedensko mnenje
Na prvi pogled je res videti, kot da tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku dokazovanja z izvedencem: ker na izvedenkin ogled pač ni bil povabljen. Vendar je za presojo, ali je bila s to opustitvijo kršena tudi njegova pravica do izjave (katere derivat je tudi pravica do sodelovanja v postopku z izvedencem in pravica biti navzoč na njegovem ogledu), pomembno, ali mu je bila v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavati ekspertizo: predvsem jo kritizirati in z njo polemizirati. To možnost je tožnik vsekakor imel (in jo je delno tudi izkoristil - na primer v vlogi z dne 6.1.2004, v kateri je zatrjeval, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo v obdobju med 18.11.1992 in 1.10.1994, ko je še delal na prejšnjem delovnem mestu), še posebej, ker je izvedenka natančno opisala delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki. Bistveno je torej, da bi tožnik vse svoje pomisleke, stališča, predloge in pripombe (glede tega, ali si je izvedenka ogledala "pravo delovno mesto") lahko izrazil na isti način, kot je to storil z vlogo z dne 6.1.2004 - prav tako bi lahko odgovoril na morebitne izjave predstavnikov tožene stranke ob ogledu.
začasna odredba v revizijskem postopku – težko popravljiva škoda
Samo sklepanje in zatrjevanje določenih možnih posledic in dogodkov ter zatrjevanje „neposredne škode“, ne da bi revident pri tem ponudil kakršnekoli dokaze o tem, (še) ne more biti podlaga za presojo o tem, da bi revidentu z izvršitvijo izpodbijanega akta (denacionalizacijske odločbe) nastala težko popravljiva škoda.
ZUS-1 - odpravljena odločba tožene stranke - revizija tožene stranke - dovoljenost - pravni interes
Tožena stranka nima pravnega interesa za revizijo zoper pravnomočno sodbo, s katero je sodišče tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v nov postopek.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti z uveljavljanjem milejše pravne opredelitve kaznivega dejanja, ki se ne sklada z opisom kaznivega dejanja v izreku sodbe, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24180
ZP člen 105, 105/1, 163, 163/2, 163/3. ZVCP člen 117, 117/2, 117/4-c, 120, 120/7.
objektivna identiteta predloga in odločbe o prekršku - predlog za uvedbo postopka - pravna presoja dejanja - udeleženci cestnega prometa - psihofizično stanje - preizkus - alkohol - vožnja pod vplivom alkohola - odklonitev strokovnega pregleda
S tem, ko je sodišče spremenilo v predlogu za uvedbo postopka navedeno pravno kvalifikacijo in storilca kaznovalo zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola in ne zaradi odklonitve strokovnega pregleda, ni prekršilo identitete med predlogom in odločbo o prekršku, saj dejanje, kot je opisano v predlogu za uvedbo postopka o prekršku vsebuje vse zakonske znake navedenega prekrška.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - pravno mnenje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, zato ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja in določitev različnih deležev na posameznih predmetih praviloma ni mogoča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona
Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP le, če obrazložitev pisne sodbe ni skladna z izrekom razglašene sodbe glede odločilnih dejstev.
podlage odškodninske odgovornosti - nova škoda - vzročna zveza
Ker je vzrok tožnikov sedanjih zdravstvenih težav izven poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči, je tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilno sklepanje obeh sodišč, da ni dokazana vzročna zveza. Zato manjka eden od štirih kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske terjatve.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 89.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/2.
revizija - postulacijska sposobnost
Če stranka sama vloži revizijo in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti tega ne zatrjuje, se taka revizija zavrže, ker jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
gradbeništvo - inšpekcijski ukrep - revizija - dovoljenost - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Revident ni z ničemer izkazal hudih posledic, ampak zgolj zatrjuje, da bi zaradi odstranitve objekta utrpel ogromno škodo (ker je v zgraditev objekta vložil veliko finančnih sredstev in svojega fizičnega dela ter da ima v objektu spravljeno orodje, ki ga v primeru odstranitve nikamor ne bi mogel spraviti, če pa bi ga moral znositi v dolino, bi to predstavljalo velike stroške in tudi ne bi mogel več naprej opravljati kmetijskih oziroma gozdarskih del), zato njihova presoja niti ni mogoča.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - hude posledice za stranko
Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti, niti voditi, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storila.
Sodišče prve stopnje je kot pravno pomembne okoliščine pri presoji zakonitosti upravnega akta pravilno štelo samo tiste, ki se nanašajo na pravočasnost pritožbe zoper akt prvostopnega upravnega organa.
ZDen člen 85. ZENDMPE člen 7. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziromapremoženja člen 11.
denacionalizacija - kmetijsko ali stavbno zemljišče - oddaljenost od javne dovozne poti
Ni podlage za stališče sodišča prve stopnje, da je sporno zemljišče šteti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče le, če se v celoti nahaja v 60 m pasu ob javni dovozni poti. Posamezni deli zemljiške parcele ne morejo imeti različnega pravnega položaja ne glede stvarnih pravic ne glede kategorije oziroma pravnega statusa zemljišča.
Za otroka, kot poseben pravni subjekt, velja samostojna domneva nelojalnosti, ki jo lahko izpodbija samostojno, kar pomeni, da ima tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu (zakonski otrok) svojih staršev, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost. Revidentovo navajanje mladoletnosti osebe v relevantnem obdobju (po že zavzetem stališču Vrhovnega sodišča RS - sodbe št. X Ips 1307/2006, X Ips 1276/2006, X Ips 1335/2005) ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbijanje domneve nelojalnosti, saj tudi za mladoletnika (kot za polnoletnika) velja domneva nelojalnosti in se od njega zahteva isto za izpodbijanje te domneve kot od polnoletnika (dokaz o ravnanju, ki je bilo koristno za narode FLRJ ali dokaz obstoja kakšne druge okoliščine, ki izpodbija to domnevo).