ZDR/02 zaradi starostne upokojitve ne določa prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi) po sili zakona.
Tožena stranka se je s pogodbo obvezala, da bo tožniku plačala določeno odškodnino, če mu ne bo izdala pisnega soglasja v primerih konkurenčne klavzule. Ker bi tožnik brez soglasja tožene stranke kršil konkurenčno klavzulo in bi bil on v tem primeru dolžan plačati s pogodbo določeno pavšalno odškodnino, pomeni dejstvo, da tožena stranka ni izdala pisnega soglasja, istočasno tudi njeno obveznost plačevanja določene odškodnine.
ZOR člen 99, 99/2.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 358. ZPDF. ZLS.
pravica do povračila škode - razmerje med državo in občino kot lokalno skupnostjo - pristojnost za izvajanje upravnih nalog pasivna legitimacija – upravljanje stanovanjske hiše – prava volja pogodbenih strank – sporna pogodbena določila – predmet pogodbe – varstvo pred požarom - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave – pomanjkljivosti sodbe
Sodišče druge stopnje je dejansko stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi bili zato podani pogoji iz 358. člena ZPP, s čimer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Pri tožniku gre za začetno obliko bolezni plevre, ki ne omejuje pomembno njegovih življenjskih sposobnosti, po mnenju izvedenca pa je malo verjetno, da se bo pri tožniku razvila hujša bolezen. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je zato pravilno določena.
najem poslovnega prostora – povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor – razlaga pogodbe – razlaga spornih določil – omejitev pooblastila zastopnika
Ker tožnici morebitna omejitev oziroma zožitev pooblastila v trenutku podpisa zapisnika ni bila znana, zanjo ne more imeti negativnih posledic. Najemna pogodba in zapisnik sta bila tako veljavno sklenjena.
Sodišči prve in druge stopnje sta v nasprotju z razlagalnimi pravili določbo zadnje alineje pogodbe šteli za drugačno, kot je jasno zapisana, ne da bi se pred tem spustili v ugotavljanje tistega, kar sta glede namena s sporno določbo dogovorjenega zatrjevala toženca, temveč sta njene trditve glede pomena prenehanja oziroma razlogov za prenehanje najemnega razmerja za dolžnost vrnitve vlaganj odpravili z obrazložitvijo, da ta dejstva v zadevi niso odločilna. Sodišči tako nista ugotavljali skupnega namena strank, pogodbene volje, tistega, kar sta stranki pogodbe z zgornjim dogovorom želeli doseči oziroma vsaj ne v okviru navedb pravdnih strank, zaradi katerih je na pogled jasno določilo zadnje alineje sploh postalo sporno.
Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 2000 člen 11, 11/2, 13.
vračilo finančne intervencije
V vlogi za pridobitev finančnih intervencij je tožnik navedel nepravilne podatke glede površine posejane kulture. Ker je šlo za odstopanje večje od 1 ha, je tožena stranka pravilno naložila vrnitev pridobljenih sredstev.
ZSS člen 49, 49/3, 49/4, 49/5. ZUS člen 38, 38/3.ZUS-1 člen 76.
sodniška funkcija – ponovna izvolitev – uvrstitev v plačilni razred
Pri ponovni izvolitvi v sodniško funkcijo sodnik ne more biti uvrščen v višji plačilni razred, saj bi s tem dosegel boljši položaj kot sodnik, ki je bil v navedenem času neprekinjeno v funkciji.
V postopku denacionalizacije lahko stranka razširja in dopolnjuje zahtevek le glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije, vendar pa mora biti obseg tega premoženja zahtevan pravočasno, to je do roka iz 64. člena ZDen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004208
ZKP člen 299, 299/4, 340, 340/1-1, 346, 349, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 273/1-1, 515.KZ člen 311, 311/2.URS člen 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obtoženca - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnikov o izpovedbah - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazni predlog v zaključni besedi - beseda strank - vabilo priči - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja
Če sodišče opre obsodilno sodbo na izpovedbo edine ali ključne obremenilne priče, s katero se obdolženec ni mogel soočiti, gre za bistveno kršitev postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
Sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja, zato napak pri ugotavljanju dejanskega stanja tožnik ne more uspešno uveljavljati v revizijskem postopku. Ker pa je odločitev procesne narave, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti pravilnosti uporabe materialnega prava.
nostrifikacija tujih diplom – arhitektura – bistvena razlika med študijskimi programi
Odločilnega pomena za to, da nostrifikacija tujih diplom v tem primeru ni možna, je ugotovljena bistvena razlika med vsebino in obsegom študijskih programov tujih univerz in študijskim programom Fakultete za arhitekturo. Za priznanje tujih diplom bi morala tožnica opraviti 21 diferencialnih izpitov.
ugotovitev državljanstva - domovinska pristojnost na območju Kraljevine SHS
Ker tožnikov pravni prednik v Mariboru ni imel domovinske pripadnosti, se zato na dan 28. 8. 1945, v skladu s 37. členom ZDrž ni štel za državljana LRS.
odgovornost države - objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - bojni pohod kot nevarna dejavnost
Bojni pohod je, ko nepoklicni vojaki v popolni bojni opremi stopajo po strmem klancu navzdol v vrsti drug za drugim tako, da vzdržujejo stalno kratko medsebojno razdaljo (le v dolžini iztegnjene roke oziroma enega metra) in s puškami v rokah pred seboj po travnatem, s skalami in grmičevjem "posejanem" terenu brez izhojene poti, pri čemer bojni nahrbtnik na prsih in strnjenost vrste ovirata preglednost trase hoje, puška v rokah pa preprečuje sleherni oprijem, nevarna nevarnost v smislu določbe drugega odstavka 154. člena ZOR.
ZDRS člen. Zakon o jugoslovanskem državljanstvu člen 23. ZUS člen 67, 67/2.ZUP člen 169, 169/1, 169/2.
črtanje iz državljanstva na podlagi 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu
V primeru, ko so se stekli pogoji, ki jih določa 23. člen Zakona o državljanstvu FLRJ, je bila oseba po uradni dolžnosti črtana iz jugoslovanskega državljanstva in ji je državljanstvo prenehalo po samem zakonu.
ZZZDR člen 59, 59/1, 61.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - odplačilo posojila - aktiva in pasiva premoženja
Resda se vsi zahtevki tičejo premoženjskih razmerij zakoncev po razvezi zakonske zveze, vendar pa niti njihova dejanska podlaga niti pravna podlaga nista enaki. Tako se eden od zahtevkov tiče ugotovitve deležev na nepremičnini in izstavitve ustrezne zemljiškoknjižne listine in temelji na določbi drugega odstavka 59. člena ZZZDR, drugi zahtevki pa so obligacijski - denarni. Zato se vrednost spornega predmeta, ki je odločilna za presojo dovoljenosti revizije, določi po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti posameznega zahtevka.
Neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in logično je, da jih je treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja, saj je le presežek - aktiva lahko predmet delitve med zakoncema.
Obresti, ki so postranska terjatev, v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZPP nimajo vpliva na vrednost spornega predmeta. Nepomembno pri tem je, v kakšni tehnični obliki jih tožeča stranka uveljavlja: četudi jih kapitalizira, so še vedno postranska terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS19791
ZPP člen 80.ZUS-1 člen 22, 22/1, 78, 78/3.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - denacionalizacija - procesne predpostavke
Pravna sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v sodnem postopku nastane z rojstvom in preneha s smrtjo. Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.