zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pravna posledica obsodbe - pogoj za sklenitev in za obstoj delovnega razmerja
Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 300, 300/1. ZTLR člen 42, 42/1.
nasprotna tožba - negatorna tožba - predhodno vprašanje - vznemirjanje lastninske pravice - mejni zid - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe
Ker zaradi prejudicialnosti o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni bilo mogoče odločiti, ne da bi sodišče zavzelo stališče o obstoju pravnega razmerja, katerega ugotovitev stranka terja z nasprotno ugotovitveno tožbo, je pravilno stališče tožene stranke, da so razlogi smotrnosti narekovali skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (prvi odstavek 300. člena ZPP). Vendar pa ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe ni imelo za posledico relativne bistvene kršitve.
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, mora ta navesti tako kakšne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, kot tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude ter vse to tudi izkazati. Šele, če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstvene vezi med stranko in uslužbenko sodišča - subjektivna nepristranskost
Okoliščina, da je na pristojnem sodišču ena od referentk na drugem oddelku snaha predlagatelja, tudi sicer ne more sama po sebi vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih – četudi sodnik (sodniki) pozna(jo) sorodnika ene ali druge stranke.
ZOR člen 154, 158, 192, 200, 203. ZPPčlen 339, 339/2-14.
odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost - nesreča pri delu – nevarna stvar – nevarna dejavnost – odlaganje stvari v kontejner – deljena odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Kontejner ni nevarna stvar in spravljanje embalaže v kontejner ni nevarna dejavnost. Delodajalka tudi ni organizirala nevarnega dela, saj je bilo delavcem naročeno samo, da morajo škatle raztrgati, zložiti in jih spraviti v kontejner. Za način opravljanja tega dela so se odločili delavci sami. Sami delavci so se odločili in občasno potlačili škatle in to na način, da so se povzpeli in sestopili s kontejnerja. Do nesreče je tako prišlo zaradi nepravilne uporabe kontejnerja, za katero se je tožnik sam odločil, delodajalka pa jo je dopuščala, zato je o tožnikovem odškodninskem zahtevku treba odločiti po pravilih o krivdni (so)odgovornosti. Delodajalka iz malomarnosti, čeprav je vedela za takšen način dela, ni zagotovila ustreznih delovnih pogojev (lestve), tožnik pa ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva od povprečno razumnega človeka (za takšen način dela se je odločil sam, delodajalke ni nikoli opozoril na nevarnost takšnega načina dela).
ZSS člen 49, 49/3, 49/4, 49/5. ZUS člen 38, 38/3.ZUS-1 člen 76.
sodniška funkcija – ponovna izvolitev – uvrstitev v plačilni razred
Pri ponovni izvolitvi v sodniško funkcijo sodnik ne more biti uvrščen v višji plačilni razred, saj bi s tem dosegel boljši položaj kot sodnik, ki je bil v navedenem času neprekinjeno v funkciji.
Pri tožniku gre za začetno obliko bolezni plevre, ki ne omejuje pomembno njegovih življenjskih sposobnosti, po mnenju izvedenca pa je malo verjetno, da se bo pri tožniku razvila hujša bolezen. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je zato pravilno določena.
najem poslovnega prostora – povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor – razlaga pogodbe – razlaga spornih določil – omejitev pooblastila zastopnika
Ker tožnici morebitna omejitev oziroma zožitev pooblastila v trenutku podpisa zapisnika ni bila znana, zanjo ne more imeti negativnih posledic. Najemna pogodba in zapisnik sta bila tako veljavno sklenjena.
Sodišči prve in druge stopnje sta v nasprotju z razlagalnimi pravili določbo zadnje alineje pogodbe šteli za drugačno, kot je jasno zapisana, ne da bi se pred tem spustili v ugotavljanje tistega, kar sta glede namena s sporno določbo dogovorjenega zatrjevala toženca, temveč sta njene trditve glede pomena prenehanja oziroma razlogov za prenehanje najemnega razmerja za dolžnost vrnitve vlaganj odpravili z obrazložitvijo, da ta dejstva v zadevi niso odločilna. Sodišči tako nista ugotavljali skupnega namena strank, pogodbene volje, tistega, kar sta stranki pogodbe z zgornjim dogovorom želeli doseči oziroma vsaj ne v okviru navedb pravdnih strank, zaradi katerih je na pogled jasno določilo zadnje alineje sploh postalo sporno.
Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 2000 člen 11, 11/2, 13.
vračilo finančne intervencije
V vlogi za pridobitev finančnih intervencij je tožnik navedel nepravilne podatke glede površine posejane kulture. Ker je šlo za odstopanje večje od 1 ha, je tožena stranka pravilno naložila vrnitev pridobljenih sredstev.
ZOR člen 99, 99/2.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 358. ZPDF. ZLS.
pravica do povračila škode - razmerje med državo in občino kot lokalno skupnostjo - pristojnost za izvajanje upravnih nalog pasivna legitimacija – upravljanje stanovanjske hiše – prava volja pogodbenih strank – sporna pogodbena določila – predmet pogodbe – varstvo pred požarom - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave – pomanjkljivosti sodbe
Sodišče druge stopnje je dejansko stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi bili zato podani pogoji iz 358. člena ZPP, s čimer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
V postopku denacionalizacije lahko stranka razširja in dopolnjuje zahtevek le glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije, vendar pa mora biti obseg tega premoženja zahtevan pravočasno, to je do roka iz 64. člena ZDen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004208
ZKP člen 299, 299/4, 340, 340/1-1, 346, 349, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 273/1-1, 515.KZ člen 311, 311/2.URS člen 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obtoženca - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnikov o izpovedbah - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazni predlog v zaključni besedi - beseda strank - vabilo priči - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja
Če sodišče opre obsodilno sodbo na izpovedbo edine ali ključne obremenilne priče, s katero se obdolženec ni mogel soočiti, gre za bistveno kršitev postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
Sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja, zato napak pri ugotavljanju dejanskega stanja tožnik ne more uspešno uveljavljati v revizijskem postopku. Ker pa je odločitev procesne narave, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti pravilnosti uporabe materialnega prava.
odgovornost države - objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - bojni pohod kot nevarna dejavnost
Bojni pohod je, ko nepoklicni vojaki v popolni bojni opremi stopajo po strmem klancu navzdol v vrsti drug za drugim tako, da vzdržujejo stalno kratko medsebojno razdaljo (le v dolžini iztegnjene roke oziroma enega metra) in s puškami v rokah pred seboj po travnatem, s skalami in grmičevjem "posejanem" terenu brez izhojene poti, pri čemer bojni nahrbtnik na prsih in strnjenost vrste ovirata preglednost trase hoje, puška v rokah pa preprečuje sleherni oprijem, nevarna nevarnost v smislu določbe drugega odstavka 154. člena ZOR.
ugotovitev državljanstva - domovinska pristojnost na območju Kraljevine SHS
Ker tožnikov pravni prednik v Mariboru ni imel domovinske pripadnosti, se zato na dan 28. 8. 1945, v skladu s 37. členom ZDrž ni štel za državljana LRS.
nostrifikacija tujih diplom – arhitektura – bistvena razlika med študijskimi programi
Odločilnega pomena za to, da nostrifikacija tujih diplom v tem primeru ni možna, je ugotovljena bistvena razlika med vsebino in obsegom študijskih programov tujih univerz in študijskim programom Fakultete za arhitekturo. Za priznanje tujih diplom bi morala tožnica opraviti 21 diferencialnih izpitov.
Obresti, ki so postranska terjatev, v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZPP nimajo vpliva na vrednost spornega predmeta. Nepomembno pri tem je, v kakšni tehnični obliki jih tožeča stranka uveljavlja: četudi jih kapitalizira, so še vedno postranska terjatev.