Stvarna pristojnost za ureditev meje in parcelacijo določa Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, zato je ugovor stvarne nepristojnosti in ničnosti odločbe o ureditvi meje neutemeljen.
Tožnik s tožbo uveljavlja tri zahtevke, ki temeljijo na različni dejanski podlagi, saj zahteva razveljavitev treh različnih pravnih poslov. V primerih takšne kumulacije tožbenih zahtevkov se pristojnost in pravica do revizije določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije.
ničnost odločbe o razrešitvi višjega upravnega delavca – ničnostni razlogi – prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje – nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost
Stališče sodišča prve stopnje, da je odločitev tožene stranke, kot izhaja iz odločbe z dne 3.10.1996, katere ugotovitev ničnosti zahteva tožnik, v skladu z njeno odločitvijo na seji z dne 26.9.1996, in sicer v delu, ko je bilo sprejeto, da se tožnika razreši dolžnosti svetovalca glavnega republiškega inšpektorja, ni pa skladno v delu, kjer se navaja razlog za tako razrešitev, je po mnenju revizijskega sodišča pravilno. Vendar to dejstvo v upravno–pravnem smislu nima kakšnih posebnih posledic, lahko pa jih ima na delovno–pravnem področju, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Zato ničnostna razloga iz 5. in 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP nista podana.
ZUS-1 - revizija - dovoljenost - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes tožene stranke
V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke, zato ima tožena stranka - revident položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
Ocene o neverodostojnosti tožnikov, sprejete na podlagi konkretnega in podrobnega opisa vseh kontradiktornosti, tožniki ne morejo izpodbiti le s pavšalnim zatrjevanjem, da so preganjani.
ZPP člen 195, 371, 372, 375, 378.ZOR člen 177, 177/2, 177/4, 414, 414/1, 423.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - solidarna odgovornost - navadno sosporništvo tožencev - povrnitev nepremoženjske škode višina denarne odškodnine - azbestoza - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Prva toženka se svoje objektivne odgovornosti v razmerju do oškodovanke ne more delno razbremeniti z golim sklicevanjem na krivdno odgovornost drugega toženca, temveč bi se jo lahko razbremenila samo popolnoma, in to samo s sklicevanjem na ekskulpacijski razlog iz 2. odstavka 177. člena ZOR, česar ni storila, saj nikoli ni postavila ustrezne trditvene podlage v smislu navedene določbe.
Za navadne sospornike velja, da je odločitev sodišča glede vsakega sospornika lahko različna. Zmotno je stališče prve toženke, da bi odločitev v ponovljenem postopku o odgovornosti drugega toženca kakorkoli lahko vplivala na njeno odgovornost, saj se tudi sama odgovornost vsakega navadnega sospornika presoja ločeno.
izvršba - krajevna pristojnost - kumulacija sredstev izvršbe - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnika
Če upnik v predlogu za izvršbo predlagal več sredstev oziroma več predmetov izvršbe, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe (drugi odstavek 35. člena ZIZ). Za izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev (136. člen ZIZ), za odločitev o takem predlogu pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena ZIZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24131
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2. KZ člen 211, 211/1, 211/2, 212, 212/1-1..
kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - tatvina - majhna tatvina - velika tatvina
Kaznivo dejanje po drugem odstavku 211. člena KZ je storjeno pod dvema pogojema: ob majhni vrednosti ukradene stvari in nadaljnjem subjektivnem pogoju, da je storilcu šlo za to, da si prilasti stvar take vrednosti.
Pravovarstvena potreba je podana le tedaj, če gre za odločitev, ki je stranki v škodo oziroma če je mogoče s pritožbo doseči zanjo ugodnejšo odločitev. Na obstoj pravovarstvene potrebe pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, torej tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - nepremičnina v lasti fizične osebe - prehod v zasebno last na podlagi špekulativnega oziroma fiktivnega pravnega akta
Prehod podržavljenega premoženja v last fizične osebe na podlagi odločbe o arondaciji, ob ugotovitvi, da je bila odločba izdana v skladu s takrat veljavnim zakonom, ni špekulativen pravni akt v smislu določbe 89. člena ZDen.
lokacijsko dovoljenje – legalizacija - dovozna pot - soglasje
Iz „situacije obstoječega stanja“ v lokacijski dokumentaciji je razvidno, da imata investitorja dostop do objekta, ki je predmet legalizacije, z južne strani objekta. Tudi tožnika sta potrdila, da dovoz z južne strani obstaja, k legalizaciji pa sta podala tudi brezpogojno soglasje. Zato so neutemeljeni njuni ugovori, ki se nanašajo na dovozno pot k objektu legalizacije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku
Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče v B. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo nedvomno vsakodnevne stike s toženko, ki je njihova kolegica, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZKP člen 201, 202, 202/2, 272, 272/2, 371, 371/1-11. URS člen 20..
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o priporu - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum - pravice obrambe - izvajanje dokazov
Za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici je treba opraviti presojo, ali so dokazi, ki so bili izvedeni v preiskavi, stopnjo utemeljenega suma omajali do te mere, da bi bilo potrebno pripor zoper obdolženca odpraviti.
ZZZDR člen 106. ZZZDr-C člen 39, 39/1.ZUstS člen 44.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred CSD, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - oprostilna sodba
Tožilec je le ena od strank v kazenskem postopku; resda tista, ki postopek sproži, a postopek vodi sodišče. Državnemu organu, katerega funkcija je prav v pregonu storilcev kaznivih dejanj, pa ni mogoče očitati, da je ravnal protipravno, če je vložil obtožbo, za katero se je v sodnem postopku izkazalo, da ni utemeljena, zaradi česar je bila izdana zavrnilna ali celo oprostilna sodba, če ni ugotovitev o tem, da je bilo tožilčevo postopanje v nasprotju z njegovimi pooblastili in pristojnostmi oziroma šikanozno (kar je glede na zakonski koncept kazenskega postopka in nosilno vlogo sodišča v njem težko predstavljivo). Sklepati, da je bilo tožilčevo ravnanje šikanozno že zato, ker je bila tožniku izrečena oprostilna sodba, pa tudi zato, ker po tožnikovem prepričanju sploh ni bilo pogojev za njegovo obtožbo, pač ni mogoče. Tožilčevo ravnanje ni protipravno že zato, ker je bila njegova dejanska in (ali) pravna presoja drugačna od presoje sodišča.
Po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. To določbo ni mogoče razlagati tako, da je pri tem potrebno upoštevati tudi določbo 1. odstavka navedenega člena, po kateri, če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah ZPP. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč določba 4. odstavka navedenega člena izjema od določbe 1. odstavka tega člena, ki pa se uporablja v vseh drugih primerih odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi v upravnem sporu, ne pa tudi v zadevah, ki se nanašajo na zavrnitev ali zavržbo tožbe ali na ustavitev postopka v upravnem sporu.