ZDRS člen. Zakon o jugoslovanskem državljanstvu člen 23. ZUS člen 67, 67/2.ZUP člen 169, 169/1, 169/2.
črtanje iz državljanstva na podlagi 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu
V primeru, ko so se stekli pogoji, ki jih določa 23. člen Zakona o državljanstvu FLRJ, je bila oseba po uradni dolžnosti črtana iz jugoslovanskega državljanstva in ji je državljanstvo prenehalo po samem zakonu.
ZZZDR člen 59, 59/1, 61.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - odplačilo posojila - aktiva in pasiva premoženja
Resda se vsi zahtevki tičejo premoženjskih razmerij zakoncev po razvezi zakonske zveze, vendar pa niti njihova dejanska podlaga niti pravna podlaga nista enaki. Tako se eden od zahtevkov tiče ugotovitve deležev na nepremičnini in izstavitve ustrezne zemljiškoknjižne listine in temelji na določbi drugega odstavka 59. člena ZZZDR, drugi zahtevki pa so obligacijski - denarni. Zato se vrednost spornega predmeta, ki je odločilna za presojo dovoljenosti revizije, določi po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti posameznega zahtevka.
Neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in logično je, da jih je treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja, saj je le presežek - aktiva lahko predmet delitve med zakoncema.
Stvarna pristojnost za ureditev meje in parcelacijo določa Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, zato je ugovor stvarne nepristojnosti in ničnosti odločbe o ureditvi meje neutemeljen.
Tožnik s tožbo uveljavlja tri zahtevke, ki temeljijo na različni dejanski podlagi, saj zahteva razveljavitev treh različnih pravnih poslov. V primerih takšne kumulacije tožbenih zahtevkov se pristojnost in pravica do revizije določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS19791
ZPP člen 80.ZUS-1 člen 22, 22/1, 78, 78/3.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - denacionalizacija - procesne predpostavke
Pravna sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v sodnem postopku nastane z rojstvom in preneha s smrtjo. Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.
ničnost odločbe o razrešitvi višjega upravnega delavca – ničnostni razlogi – prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje – nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost
Stališče sodišča prve stopnje, da je odločitev tožene stranke, kot izhaja iz odločbe z dne 3.10.1996, katere ugotovitev ničnosti zahteva tožnik, v skladu z njeno odločitvijo na seji z dne 26.9.1996, in sicer v delu, ko je bilo sprejeto, da se tožnika razreši dolžnosti svetovalca glavnega republiškega inšpektorja, ni pa skladno v delu, kjer se navaja razlog za tako razrešitev, je po mnenju revizijskega sodišča pravilno. Vendar to dejstvo v upravno–pravnem smislu nima kakšnih posebnih posledic, lahko pa jih ima na delovno–pravnem področju, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Zato ničnostna razloga iz 5. in 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP nista podana.
denacionalizacija - upravičenost do denacionalizacije – odškodnina tuje države
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi 2. odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije. Zato je, glede na to, da je prejšnji lastnik podržavljenega premoženja živel v ZDA, za odločitev o denacionalizaciji bistvena ugotovitev, ali je pridobil državljanstvo ZDA in s tem pravico v ZDA zahtevati odškodnino, kar je državljanom ZDA omogočal sporazum, sklenjen med Vlado ZDA in SFRJ.
Tožnika sta bila seznanjena glede dovoljenosti lova na medveda do teže 150 kg. Ker je bil uplenjeni medved bistveno težji, ga je inšpektor upravičeno zasegel.
Upravni organ v denacionalizacijskem postopku poda zahtevo za ugotovitev državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen samo v primeru, kadar taka odločba (še) ne obstoja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010684
ZASP člen 28.ZOR člen 219.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
avtorska pravica – pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – višina nadomestila – neupravičena pridobitev
Smisel dokaznega postopka je v ugotavljanju za odločbo pomembnih dejstev, ki so jih stranke zatrjevale in so sporna. Ker je odločanje sodišča o tem, kateri dokazi bodo v postopku izvedeni, omejeno s pravočasnimi dejanskimi navedbami strank, in je sodišče pravno relevantna dejstva v zatrjevanjem okviru zanesljivo ugotovilo na podlagi drugih v postopku izvedenih dokazov, je vsakršno kasnejše zatrjevanje, o čem vse bi A.D., če bi ga sodišče zaslišalo kot pričo, lahko izpovedal in kakšen vpliv bi to imelo na postopek, nedopustno širjenje dejanske podlage spora.
Upravičeni imetnik (materialna avtorska) pravica lahko od okoriščenega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Ta v skladu z v sodni praksi že oblikovanim stališčem znaša toliko, kolikor bi znašal avtorski honorar, ki bi ga toženka v tem obdobju morala plačati po tarifi veljavnega pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del.
ZUN člen 54, 55.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1, 75, 75/3, 76.ZPP člen 350, 350/2.
lokacijsko dovoljenje – pogoji za izdajo – skladnost s pogoji PUP – osončenje – zdravo življenjsko okolje – imisije – varstvo stvarnopravnih pravic
Tožnika samo z navedbami o poslabšanju bivalnih pogojev zaradi senčenja in oteženega dostopa, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne moreta uspeti. Za te navedbe nista predložila dokazov. V postopku pa so bila upoštevana vsa predpisana merila in pogoji za poseg v prostor in pridobljena ocena osončenja, ki jo tožnika z nasprotnim dokazom nista izpodbila. S sklicevanjem na drug sodni postopek tožnika ne moreta nadomestiti svojega trditvenega in dokaznega bremena v tem postopku. V tem postopku tožnika tudi ne moreta varovati svojih pravic in pravnih koristi iz naslova prepovedi medsebojnega vznemirjanja in prepovedi imisij, saj gre pri tej prepovedi in imisijah za zatrjevani poseg v civilnopravno sfero na stvarnopravni podlagi, za katero so pristojna sodišča splošne pristojnosti.
Tudi obseg v zadevi spornega premoženja, kot je razviden iz izpodbijane sodbe in revizije, brez konkretnih revidentovih navedb o učinkih izpodbijane odločitve, ne izkazuje pogojev za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi namreč moral navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/6, 367, 367/1, 373, 377.
pravočasna revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču po pooblaščencu - odvetnik - zavrženje revizije
Revizijo je vložil odvetnik in bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, v njej pa je navedeno, da se vlaga zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ti dve sodišči pa nista izrekli sodbe ne na prvi ne na drugi stopnji. Teh napak ni mogoče opredeliti za očitne pomote.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/1, 102.ZUP člen 281, 281/1.
dovoljenost revizije stranke z interesom - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes stranke z interesom
V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena.
ZAzil člen 35, 35/2-2.ZMZ člen 140, 140/1.ZUS-1 člen 76.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - uporaba Direktive
Prosilec je sam povedal, da v izvorni državi ni bil preganjan zaradi rase, narodnosti, vere, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, prav tako ni niti zatrjeval utemeljenega strahu, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi razlogov, ki so določeni v Ženevski konvenciji. Zato dve vabili za mobilizacijo v AKSH, ki jih je navedel kot razlog, zaradi katerega je zapustil izvorno državo, ne more šteti kot strah pred preganjanjem po navedeni Direktivi Sveta EU št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004.