dovoljenost revizije - vrednost spornega zahtevka - pravna in dejanska podlaga - primarni in podrejeni zahtevek - zavrženje revizije
V zvezi z naknadno vloženim podrejenim tožbenim zahtevkom tožnik ni navedel vrednosti spornega predmeta, zato revizija v zvezi s tem zahtevkom ni dovoljena.
nepogodbena odškodninska odgovornost – uporaba slovenskega prava – pravična denarna odškodnina – neutemeljeno odvzeta prostost – pripor – okrnitev svobode – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izgubljeni dobiček
Navezna okoliščina kraja nastopa škodne posledice lahko pride v poštev (še)le, če sta izpolnjena dva pogoja - da mora biti pravo, do katerega ta okoliščina pripelje, za oškodovanca ugodnejše in da je povzročitelj kraj nastopa posledice mogel in moral predvideti. Pravo kraja, kjer je škodna posledica nastopila, tako pride v poštev zgolj in edino, če je stranka, ki je škodo povzročila, objektivno mogla in morala računati s tem, da bo morebitni spor podvržen presoji po takem pravu.
Tožnik je s tožbo zahteval zgolj povrnitev dobička, izgubljenega zaradi nemožnosti opravljanja podjetniškega dela v času trajanja pripora, v času okrevanja ter v dneh, ko je imel opravke, povezane s škodnimi posledicami. Za priznanje te vrste škode bi moral tožnik z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati utemeljenost pričakovanja ustvaritve dobička v zatrjevani višini, ki bi ga v tem obdobju dosegel, če škodnega dogodka oziroma ravnanja tožene stranke ne bi bilo (tretji odstavek 189. člena ZOR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24173
ZKP člen 354, 371, 371/1-11, 372, 372/1-3, 372/1-5.KZ člen 9, 112, 112/1, 113/1, 262.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - popolna rešitev predmeta obtožbe - nejasen izrek - sprememba odločbe na drugi stopnji - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - procesno dejanje, ki pretrga zastaranje - čas storitve kaznivega dejanja - sklenitev pogodbe - dodatki k pogodbi - odločba o kazenski sankciji
Preiskovalno dejanje, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika še pred pričetkom kazenskega postopka zaradi utemeljenega suma storitve določenega kaznivega dejanja, je procesno dejanje, ki pretrga zastaranje kazenskega pregona, saj je usmerjeno v pregon storilca (zasleduje obsodilno sodbo, ne glede na kasnejše rezultate preiskovalnega dejanja).
začasna odredba – pogoji za izdajo – pravno priznana škoda
Obstoja zakonsko določenih pogojev za izdajo začasne odredbe ni mogoče izkazati samo z zatrjevanjem, da je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu in izvršitev katerega naj se začasno zadrži, nezakonit in nepravilen. Samo pravni učinki izvršitve odločbe, ki se izpodbija s tožbo, brez obstoja drugih okoliščin, še ne izkazujejo pravno priznane škode.
Državna revizijska komisija je zahtevku tožeče stranke ugodila in oddajo javnega naročila v celoti razveljavila, kar pa pomeni, da postopek oddaje javnega naročila še ni končan. Tožeča stranka bo imela v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila možnost ponovno sodelovati s svojo ponudbo in ima povsem realne možnosti, da bo tudi izbrana. Zatrjevani izgubljeni dobiček tako ni mogoče šteti kot „izgubljen“, saj ga bo tožeča stranka lahko dosegla v primeru sklenitve pogodbe v ponovljenem postopku.
Izločitveni razlogi, ne da bi bil izpeljan postopek za izločitev vseh sodnikov v smislu 66. člena ZPP, ne morejo biti utemeljena podlaga za ugoditev predlogu za delegacijo drugega stvarno pristojnega sodišča. Ti razlogi so lahko podlaga za izločitev posameznega sodnika ali več sodnikov, ne morejo pa biti razlog za delegacijo pristojnosti iz tehtnih razlogov po 67. členu ZPP. Nepristranskost se zagotavlja v okviru inštituta izločitve konkretnih sodnikov po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le konkreten sodnik, ne pa samo sodišče.
V pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji mora stranka navesti konkretne odločbe sodišč, s katerimi dokazuje svoje trditve o neenotni sodni praksi.
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - poslovodna oseba - družbeniki
Na podlagi 2. odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje v smislu 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, in če dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače.
nadomestilo za brezposelnost - zamudne obresti - rok za sodno varstvo - prekluzivni rok - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe zaradi uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti je materialni prekluzivni rok, ki ga sodne počitnice ne podaljšajo.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe – pravna korist za predlog
Ves konkretni dejanski stan predložene zadeve izhaja že iz uvoda: pravna oseba s sedežem v Liechtensteinu v Republiki Sloveniji terja priznanje newyorške sodbe, ki se glasi na plačilo 3,744.855,33 USD, zoper pravno osebo s sedežem v Republiki Srbiji. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je bilo predlogu za priznanje ugodeno kljub temu, da sodba, katere priznanje se je zahtevalo, s pravom RS ter z njegovimi pravnimi subjekti in objekti nima nobene stične točke. Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da predlagateljica zlasti ni navedla, da bi imela nasprotna udeleženka v RS kakšno premoženje (na katerega bi lahko segla v morebitnem postopku izvršbe ali zavarovanja), kar v okoliščinah zgoraj navedenega dejanskega stanja pomeni, da interesa za priznanje navedene newyorške sodbe nima.
odpovedni rok - razdrtje pogodbe o trgovskem zastopanju - resen razlog za razdrtje pogodbe
Po določbi 1. odstavka 811. člena ZOR je lahko vsaka stranka iz resnih razlogov, ki jih morala navesti, razdrla pogodbo o trgovskem zastopanju brez odpovednega roka. Ponavljajoči manjki blaga, ki so zaupani zastopniku, so nedvomno dovolj resen razlog, ki je upravičeval naročitelja, da je že na podlagi zakonske ureditve razdrl pogodbo brez odpovednega roka.
dogovor o pristojnosti – uporaba določila pogodbe – razlaga določila pogodbe – pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče prve stopnje je pogodbeno določilo „Morebitne spore v zvezi s to pogodbo bosta pogodbeni stranki poskušali najprej rešiti sporazumno, v primeru, da jih ne bi mogli rešiti sporazumno, pa jih bosta reševali pri pristojnem sodišču v Zagrebu“ pravilno štelo za nesporno, ga pravilno uporabilo tako, kot se glasi in ga tudi pravilno razložilo.
ZKP člen 8, 521, 525, 525/2. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
postopek za izročitev obdolžencev - začasen ekstradicijski pripor - pogoji za ekstradicijski pripor - nujnost pripora - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - uporaba ZKP
Nujnost odreditve začasnega ekstradicijskega pripora je treba presojati z vidika nevarnosti, da bi tujec (obdolženec) pobegnil ali se skril, če zoper njega ne bi bil odrejen ekstradicijski pripor, pa tudi z vidika sorazmernosti.
ZDR člen 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost (1999) člen 24, 70.
odpravnina - višina odpravnine - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri priznanju pravic delavcem, ki jim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni mogoče izključiti določb kolektivnih pogodb v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem, ki so bile sprejete v času veljavnosti ZDR/90, razen če niso v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR/02.
Predlog za obnovo postopka je bil utemeljeno zavržen, saj dokaz z zaslišanjem priče (kar niti ni dokaz iz 10. točke 394. člena ZPP) ni bil predlagan niti v subjektivnem niti v objektivnem roku iz 396. člena ZPP.
Na zastaranje porokove obveznosti učinkuje le tako pretrganje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika, ki je nastalo zaradi upnikovega ravnanja pred sodiščem. Ker do izteka triletnega zastaralnega roka (1. odstavek 374. člena ZOR) tožeča stranka ni opravila nobenega dejanja pred sodiščem, ki bi povzročilo pretrganje zastaranja, je porokova obveznost zastarala.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - prenehanje potrebe po delu
Ker ZDR določa rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved, za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni pomemben zgolj neobstoj potreb po delavčevem delu v času podaje odpovedi, temveč je pomembno tudi, kdaj so potrebe po delavčevem delu prenehale.
Ker je tožniku že pred vročitvijo dokončnega disciplinskega sklepa pravnomočno prenehalo delovno razmerje na drugi podlagi, razveljavitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni vplivala na njegove pravice iz delovnega razmerja.
revizija - dovoljenost revizije - delovni spor - zavrženje revizije
Ker sodišče druge stopnje revizije ni dopustilo in tudi ne gre za spor, v katerem bi bila revizija dovoljena na podlagi 1. - 4. točke 31. člena ZDSS-1, je potrebno revizijo zavreči.