PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24176
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 52, 52/2-7.ZVCP-1 člen 235, 235/4.
postopek o prekršku - stvarna pristojnost - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - več prekrškov - vsota doseženih kazenskih točk - voznik začetnik
Le če je za posamezen prekršek predpisana stranska sankcija kazenskih točk v takem številu, da ima za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je hitri postopek o prekršku izključen.
prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov - exceptio illegalis
Okoliščina, da o določenem z zadevo povezanem vprašanju teče postopek pred drugim organom (na primer pred Ustavnim sodiščem), ni razlog za prekinitev postopka o prekršku.
ZP-1 člen 59, 59/3, 136, 136/1-2, 156, 156-3.URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek o prekršku - hitri postopek - postopek z zahtevo za sodno varstvo - redni sodni postopek - pravnomočno razsojena stvar - sodba, s katero se postopek ustavi
Postopanje v pravnomočno odločeni zadevi predstavlja kršitev po 3. točki 156. člena ZP-1, ki se uporablja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo, zato je treba prepoved ponovnega sojenja o isti stvari spoštovati tudi v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.
ZUS-1 - odpravljena odločba tožene stranke - revizija tožene stranke - dovoljenost - pravni interes
Tožena stranka nima pravnega interesa za revizijo zoper pravnomočno sodbo, s katero je sodišče tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v nov postopek.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti z uveljavljanjem milejše pravne opredelitve kaznivega dejanja, ki se ne sklada z opisom kaznivega dejanja v izreku sodbe, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
začasna odredba v revizijskem postopku – težko popravljiva škoda
Samo sklepanje in zatrjevanje določenih možnih posledic in dogodkov ter zatrjevanje „neposredne škode“, ne da bi revident pri tem ponudil kakršnekoli dokaze o tem, (še) ne more biti podlaga za presojo o tem, da bi revidentu z izvršitvijo izpodbijanega akta (denacionalizacijske odločbe) nastala težko popravljiva škoda.
ZDen člen 44, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 9, 15, 11, 11/1, 11/2.
denacionalizacija - določanje pravnega statusa kmetijskih zemljišč - dejansko stanja premoženja ob podržavljenju - vrednotenje podržavljenih zemljišč - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Četudi se pritrdi tožnikovim navedbam v zvezi s prostorskimi akti v povojnem obdobju, in da je treba zato v vsakem primeru posebej v primeru zemljišč uporabljenih za gradnjo, ugotavljati njihov status kot dejansko vprašanje, pa je treba tudi pritrditi ugotovitvam tožene stranke in sodišča prve stopnje, da tožnik ni predložil ali navedel nikakršnega drugega akta, listine oziroma kakršnegakoli drugega dokaza, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da gre v obravnavanem primeru za podržavljeno stavbno zemljišče, ki bi ga bilo treba vrednotiti po Navodilu, in ne kot kmetijskega v skladu z Odlokom.
neupravičena pridobitev - vrnitev prejete koristi - podpogodba - prodajna pogodba - dogovor o ari - delna izpolnitev
Dogovor o ari mora biti dokazan . Dejstvo plačila določenega denarnega zneska ne zadošča za sklepanje, da je bila dogovorjena ara. V dvomu je treba šteti, da ima plačilo značilnost delne izpolnitve.
pravica do sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja na izvedenčevem ogledu - izvedensko mnenje
Na prvi pogled je res videti, kot da tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku dokazovanja z izvedencem: ker na izvedenkin ogled pač ni bil povabljen. Vendar je za presojo, ali je bila s to opustitvijo kršena tudi njegova pravica do izjave (katere derivat je tudi pravica do sodelovanja v postopku z izvedencem in pravica biti navzoč na njegovem ogledu), pomembno, ali mu je bila v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavati ekspertizo: predvsem jo kritizirati in z njo polemizirati. To možnost je tožnik vsekakor imel (in jo je delno tudi izkoristil - na primer v vlogi z dne 6.1.2004, v kateri je zatrjeval, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo v obdobju med 18.11.1992 in 1.10.1994, ko je še delal na prejšnjem delovnem mestu), še posebej, ker je izvedenka natančno opisala delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki. Bistveno je torej, da bi tožnik vse svoje pomisleke, stališča, predloge in pripombe (glede tega, ali si je izvedenka ogledala "pravo delovno mesto") lahko izrazil na isti način, kot je to storil z vlogo z dne 6.1.2004 - prav tako bi lahko odgovoril na morebitne izjave predstavnikov tožene stranke ob ogledu.
ZKP člen 3, 16, 18, 18/1, 242, 299, 299/2, 329, 329/2, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11.URS člen 27, 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do izjave - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - prosta presoja dokazov - domneva nedolžnosti - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoznava
Sodišče zavrne dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, pa obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Ali povedano drugače: tožnica je v razmerju do toženke upravičena le do tistega denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino oškodovanki in uveljavljal regres pri zavarovalnici) z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.
revizija - uporaba materialnega prava na revizijski stopnji
Na pravilno uporabo materialnega prava je treba tudi na revizijski stopnji paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), vendar pa revizijsko sodišče ne sme po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstajajo še kakšna dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev.
ZDen člen 25, 25/6, 60, 60/1, 60/2. ZUS člen 22, 70, 85.ZUS-1 člen 107.
vrnitev v prejšnje stanje - obnova upravnega spora - najemniki stanovanj v denacionalizacijskem postopku - položaj stranke - povrnitev vlaganj
Zgolj iz naslova najemnega razmerja in zatrjevanih vlaganjih najemojemalcu ni mogoče priznati položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, razen če se odloča o pravicah iz naslova vlaganj.
Toženec z revizijo izpodbija pravnomočno drugostopenjsko sodbo o dolžnem plačilu 1.717,46 EUR. Ker njegova revizija v tem delu ne presega vrednosti iz navedene zakonske določbe, je nedovoljena.
Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP.
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna glede na ugotovitev, da se tožnica ni poškodovala zaradi hoje po (nevarnih) stopnicah, saj v takšnem primeru niso podane (vse) predpostavke odškodninske obveznosti.