Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3.
denacionalizacija - komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče - pogoj 60 metrskega pasu ob javni cesti
Za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja je dovolj, da se v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti nahaja katerikoli del podržavljenega zemljišča.
Ker vrednost spornega predmeta pri primarnem tožbenem zahtevku ne presega 4.172,92 EUR, vrednost spornega predmeta pri subsidiarnem tožbenem zahtevku pa ni označena, revizija ni dovoljena.
Glede na enotno sodno prakso glede vračanja nepremičnin, ki so v mešani lastnini, vendar gre za bagatelne vložke, ne gre za neenotno sodno prakso, zato revizija ni dovoljena.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 339, 339/1, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.ZOPDA člen 15.ZS člen 109, 109/1.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - pravno mnenje - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - azbestoza - zapadlost obveznosti - začetek teka zamudni obresti od dosojne odškodnine - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse
Na revizijski stopnji neizpodbojne dejanske ugotovitve o trenutno stabilnem tožnikovem stanju, vitalni kapaciteti pljuč, pomanjkanju vzročne zveze med tožnikovimi težavami in ugotovljeno azbestno boleznijo ter verjetnost, ne pa gotovost o bodočem poslabšanju bolezni, utemeljujejo materialnopravni zaključek o neutemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode za že pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Po določbah ZDen lahko denarno odškodnino uveljavljajo samo upravičenci, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki. Republika Slovenija po 48. členu ZDen zagotavlja upravičencu socialno varnost z odkupom obveznic v njihovi nominalni vrednosti, če obstojajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člena ZDen.
revizija - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - odvetnikova bolezen - pravočasnost revizije
Odvetnik mora svoje poslovanje v interesu stranke organizirati tako, da lahko v primeru bolezni, ki nastopi med rokom, ki teče za vložitev pravnega sredstva, zagotovi pravočasno vložitev tega pravnega sredstva. Navedbe, iz katerih izhaja, da je pred nastopom bolezni potekel že večji del roka, bolezen pa ni bila takšne narave, da bi pooblaščencu onemogočila zagotovitev substitucije, pa po presoji vrhovnega sodišča ne izkazujejo opravičljivega vzroka za zamudo.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
zavrženje tožbe - spori z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki - stalno prebivališče otroka - poslovna sposobnost otroka - prenehanje stalnega - prebivališča
Voljni element mora biti podan tudi za prenehanje stalnega prebivališča in zato začasna prekinitev bivanja ne povzroči izgube stalnega prebivališča. Ob ustrezni vsebinski interpretaciji instituta stalnega prebivališča je zato tudi izključeno, da bi ista oseba istočasno imela več stalnih prebivališč.
ZTLR člen 12, 12/1, 12/2.ZLNDL člen 2. ZUN člen 46.
privatizacija stanovanj - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - originarna pridobitev pravice uporabe - originarna pridobitev lastninske pravice - dvorišče
Tožnik je tožbeni zahtevek utemeljeval s trditveno podlago o originarni pridobitvi pravice uporabe oziroma lastninske pravice na podlagi samega zakona, ker dvorišče kot funkcionalno zemljišče spada k stavbi in je zato z nakupom stavbe po samem zakonu na njem pridobil tudi pravico uporabe, ki se je z uveljavitvijo ZLNDL transformirala v lastninsko pravico. Ker je bilo v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno, da sporno zemljišče v času sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 30.11.1991 ni imelo statusa funkcionalnega zemljišča, je neutemeljeno in pravno zmotno tožnikovo sklicevanje tako na ZTLR (posredno tudi na SZ), kot tudi na ZLNDL.
Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je zanjo izpolnjen vsaj eden od tam navedenih pogojev, pri čemer je po presoji Vrhovnega sodišča tako dokazno kot trditveno breme na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
splošni pogoji poslovanja - nagradna igra - zavajajoče oglaševanje
Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav.
Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj, ko je razlog oziroma podlaga za njegovo odločitev o sklenitvi pravnega posla (npr. prodajne pogodbe). Oglaševanje, ki zavaja potrošnike glede konkurenčnega dejstva, ki za odločitev o sklenitvi pravnega posla ni pomembno, ni zavajajoče oglaševanje in zato ni prepovedano. Tudi iz judikature Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju ES) izhaja, da prestrogo ocenjevanje oglaševalske prakse ni ustrezno. Sodišče ES zato uporabi kriterij "povprečnega potrošnika" in ponudi zaščito le v primerih, ko bi oglaševanje lahko zavedlo tudi potrošnika, ki je ustrezno informiran.
V upravnem sporu se po ZUS-1 vselej izpodbija tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke, to pa je v konkretnem primeru prvostopni upravni akt z dne 27.9.2005, ki pa je z odločitvijo tožene stranke postal dokončen.