ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - nujna zadeva - zavrženje tožbe
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik ne glede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - postopek za legalizacijo objekta
Za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1 je dovolj ugotovitev, da je inšpekcijska zavezanka gradila, ne da bi si pridobila ustrezno gradbeno dovoljenje. Zato morebitne aktivnosti v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja na izrek navedenega inšpekcijskega ukrepa ne vplivajo.
koncesija - koncesija za opravljanje storitev institucionalnega varstva - javni razpis - pogoji za koncesionarja - koncesijski akt - krčenje pogojev v javnem razpisu - absolutno bistvena kršitev postopka
Po stališču Ustavnega sodišča RS z javnim razpisom ni mogoče določati pogojev za opravljanje dejavnosti, ki niso določeni s koncesijskim aktom, niti ni mogoče pogojev, ki so s tem aktom določeni, natančneje opredeljevati. Javni razpis namreč ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjska stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe
Prvi odstavek 49. člena ZBPP določa ugotavljanje premoženjskega stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, zato izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati nezakonitosti iz tega razloga. Zastavlja pa se vprašanje skladnosti take ureditve z Ustavo, zlasti zato, ker se je navedena določba ZBPP spremenila po izdaji pravnomočne odločbe, s katero je bila BPP tožniku dodeljena. Sodišče pa ni prekinilo postopka in vložilo zahteve za oceno ustavnosti te določbe, ker bi sprememba ureditve ZBPP lahko pomenila poseg v tožnikov pravni položaj le, če bi bil tožnik do BPP dejansko upravičen.
Tožniku je bila dodeljena nujna BPP. To pomeni, da mu je bila dodeljena BPP na način iz 36. člena ZBPP, tj. ne glede na določbe tega zakona o pogojih za odobritev BPP. Ti se preverjajo naknadno, in se, če dodelitev BPP ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Toženka pa ni ugotavljala, ali je tožnik pogoje za dodelitev BPP sploh izpolnjeval in če jih je, ali jih je izpolnjeval ves čas, za katerega je bila dodeljena. Če tožnik teh pogojev ne bi izpolnjeval že ob dodelitvi ali zaradi sprememb finančnega stanja že v času, za katerega je bila BPP dodeljena, tudi odločitev po 49. členu ne bi posegla v njegov pravni položaj, saj bi bil prejeto BPP dolžan vrniti tudi na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP.
upravljanje večstanovanjskih stavb - upravnik - register upravnikov stavb - izbris iz registra upravnikov stavb - veljavnost pogodbe o upravljanju
Upravni organ je v postopku vpisa upravnika v register omejen le na formalno preverjanje, ali je pogodba o upravljanju podpisana s predpisano večino. Ugotavljanje verodostojnosti podpisov, pravilnosti načina podpisovanja in pooblastil za podpise ter ugotavljanje lastninskih razmerij glede nepremičnin, na katere se nanašajo ti podpisi, pa brez dvoma sodi v okvir presoje veljavnosti te pogodbe oziroma njene sklenitve, ki je pridržana pravdnemu sodišču.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - v izrednih razmerah grajeni objekti - ureditev mansardnega stanovanja - sanacija po požaru
Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva iz pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato stanovanjska hiša, še manj pa posamezno stanovanje, ne more biti deležna drugačnega obravnavanja kot vse ostale novogradnje oziroma rekonstrukcije, ki se lahko izvajajo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo. Enako velja v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
Po četrtem odstavku 79. člena ZPNačrt je s plačilom komunalnega prispevka zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo, kar pomeni, da si na ta način zagotovi uporabo te infrastrukture. Zato dejstvo, da mora tožnica sama urediti dostop od svojega zemljišča do javne ceste (torej se priključiti nanjo), na odmero komunalnega prispevka ne vpliva.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - dodelitev brezplačne pravne pomoči za opravo posameznih preiskovalnih dejanj državnega tožilca - začetek kazenskega postopka
Tožnik je v obravnavanem primeru zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen. Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se namreč uvede šele na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. Pred njegovo vložitvijo lahko državni tožilec sicer predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja, vendar to še ne pomeni kazenskega sodnega postopka.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - subjektivni rok - dokazno breme - nova dejstva in dokazi
Tožniku ni uspelo dokazati, da je prišlo do zatrjevanega telefonskega razgovora zaradi neplačanih najemnin za prvo polletje 2008, zato je ostala nedokazana tudi njegova trditev, da je za gradbeno dovoljenje izvedel šele po tem dogodku, torej tudi ne šele 4. 6. 2008, ko je njegova zakonita zastopnica vpogledala v upravni spis izdanega gradbenega dovoljenja. Zgolj dejstvo, da je njegova zakonita zastopnica tega dne videla gradbeno dovoljenje in se seznanila z njegovo vsebino, samo po sebi namreč ne pomeni, da je šele tega dne izvedela, da se sporna gradnja opravlja na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - izpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje
V konkretni zadevi ni izkazana morebitna podlaga za preganjanje iz 27. člena ZMZ. Tožnik namreč ni izkazal, da bi kjer koli javno izražal mnenja, stališča, ali prepričanje o potrebnih političnih spremembah na Kubi v smeri uresničevanja in varstva večjih svoboščin na področju podjetništva ali napredovanja na drugih profesionalnih področij zasebnih praks. Zgolj s podjetjem, ki mu je prinašal večji zaslužek od povprečja na Kubi, pa ni mogoče reči, da je izražal mnenje, prepričanje ali stališče, ki bi nasprotovalo politiki in metodam subjektov, ki naj bi ga preganjali. Tako v predmetni zadevi tudi ni mogoče reči, da je podana podlaga za preganjanje zaradi političnega prepričanja iz 5. alineje 1. odstavka 27. člena in 7. odstavka 27. člena ZMZ.
delovno dovoljenje za tujca - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - razlogi za razveljavitev - prijava začetka dela delavca - neenaka obravnava strank
Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.
Gradbeni inšpektor lahko v inšpekcijskem postopku le preverja podatke v izdanih dovoljenjih, ni pa pristojen za ugotavljanje dejstev, ki morajo biti upoštevana v postopku izdaje odločbe, s katero je gradnja dovoljena.
soglasje za podaljšanje obratovalnega časa za gostinski obrat - stranka v postopku - priznanje lastnosti stranke v postopku - pravna korist - sosed gostinskega obrata
Materialni predpisi, ki urejajo izdajo soglasja za poslovanje v podaljšanem obratovalnem času, tožniku kot sosedu, ne dajejo pravice, da kot stranski udeleženec sodeluje v postopku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - delitev premoženja v nepravdnem postopku
Da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 48. člena ZBPP za vračilo stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, bi bilo mogoče šteti le v primeru, ko bi bilo ugotovljeno, da je bilo premoženje, razdeljeno v nepravdnem postopku, tudi dejansko prodano in da je bila kupnina razdeljena.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 do 2013 člen 14. Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR; 2. Razvojna prioriteta: Gospodarsko- razvojna infrastruktura, Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnost točka 6 .
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij - razpisni pogoji - merila za izbor upravičencev - območja belih lis - neobstoj komercialnega interesa
Prijavitelji so morali, če so hoteli uspeti na predmetnem javnem razpisu, izpolnjevati v razpisu določene pogoje. Ker je pristojni organ ugotovil, da tožeča stranka teh ni izpolnila, je njeno vlogo pravilno zavrnil, ne da bi vlogo tožeče stranke ocenjeval po merilih za izbor upravičencev. Primarni pogoj za uspeh na razpisu je namreč izpolnjevanje osnovnih pogojev po predmetnem razpisu, v primeru, ko ti niso izpolnjeni, je irelevantno, s koliko točkami bi utegnila biti ocenjena vloga tožeče stranke.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - zavrženje prošnje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sodišče je ne glede na to, da se tožnik ne nahaja več v Sloveniji, vsebinsko obravnavalo njegovo tožbo in je ni zavrglo, saj meni, da ima tožnik še vedno pravni interes za izpodbijanje sklepa. Bistvo izpodbijanega akta je namreč v tem, da Slovenija ne bo obravnavala njegove prošnje, ampak jo bo obravnavala Republika Hrvaška.
Tožnik je preko ozemlja Republike Hrvaške potoval z različnimi transportnimi sredstvi in sicer z različnimi taksiji, različnimi avtobusi, na različnih avtobusnih linijah in med drugim tudi peš, iz česar po naravi stvari brez dvoma izhaja, da ni bil v Republiki Hrvaški le v tranzitu.
Tožnik ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško, saj ni določeno navedel, da bi bil tam osebno tožnik kakorkoli izpostavljen preganjanju ali resni škodi v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško.
Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe uveljavlja zgolj posplošeno trditev, da bi izvršitev izpodbijanega akta v smislu izročitve tožnika Hrvaški pred vročitvijo sodne odločbe v upravnem sporu kršila pravico tožnika iz 23. in 25. člena Ustave RS kršitev 3. člena EKČP, s čimer ni v zadostni meri izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki mora biti za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe sedanja, dejanska in konkretna, saj zgolj hipotetičen nastanek domnevne škode za presojo utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zamuda roka za pritožbo
Tožeča stranka v predmetni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe vložila po izteku pritožbenega roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - na pogoj vezana brezplačna pravna pomoč - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Tožniku sta bila postavljena dva pogoja, ki bi ju moral izpolniti, da bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči: v roku 30 dni bi moral vložiti predlog za stečaj družbe ter o tem v določenem roku obvestiti organ za brezplačno pravno pomoč. Ker tožnik drugega pogoja ni izpolnil, se šteje, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je lastnica delnice, ne glede na to, da gre le za eno delnico majhne vrednosti.
ZMZ člen 21, 21/3, 21/3-4, 27, 27/1. ZUS-1 člen 20, 20/2, 51, 51/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 23, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/5.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - preganjanje prosilca v izvorni državi - krvno maščevanje - splošna verodostojnost prosilca - notranja (ne)konsistentnost - glavna obravnava - učinkovito sodno varstvo - dokazna ocena
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta, ki temelji na oceni (ne)verodostojnosti tožnikovih navedb in na ugotovljeni splošni neverodostojnosti, lahko zadeva tudi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava in/ali procesnih določb in standardov. To pa pomeni, da sodna ugotovitev napačne uporabe določil o oceni (ne)verodostojnosti nujno ne zahteva razpisa glavne obravnave v vsakem primeru; to je odvisno od narave konkretnih nepravilnosti in od tega, kakšen je obseg in teža nepravilnosti pri uporabi koncepta (ne)verodostojnosti tožnika oziroma njegovih navedb v vsakem konkretnem primeru.
Ocena o verodostojnosti ni relevantna samo takrat – kar bi sicer lahko izhajalo samo iz jezikovne razlage določila 3. odstavka 21. člena ZMZ – kadar prosilec ne more predložiti nobenih dokazov, ampak tudi ko predloži določen(e) dokaz(e), ki pa vzbuja(jo) dvom v verodostojnost, kajti države članice lahko pospešeno obravnavajo prošnje, če so bile prosilčeve navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne ali nezadostne, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede trditve, da je prosilec žrtev preganjanja v smislu direktive 2004/83/ES.